Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 2282/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.2282.2005 AI generated

Parent paying alimony is not jointly liable for daycare fees with non-cohabiting spouse.

Case Number VSL sodba I Cp 2282/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance judgment, dismissing the plaintiff's claim for daycare fees against the defendant. The defendant argued that paying alimony exempted him from joint liability for childcare costs, as he did not cohabit with the other parent. The court agreed, ruling that alimony obligations do not extend to third-party daycare expenses when parents are not living together.

Legislator headnote

AI generated

Article 56 paragraph 2 of the Act on Family Relations and Parental Responsibilities; Article 123 of the Act on Family Relations and Parental Responsibilities: A parent paying alimony is not jointly liable with a non-cohabiting parent for daycare fees.

Keywords

AI generated
alimony liability daycare fees joint parental responsibility cohabitation requirement third party expenses

Cited Legislation

AI generated
Article 56 paragraph 2 of the Act on Family Relations and Parental Responsibilities
Article 123 of the Act on Family Relations and Parental Responsibilities
Article 129a of the Act on Family Relations and Parental Responsibilities
Article 358 paragraph 4 of the Civil Procedure Act
Article 154 of the Civil Procedure Act
Article 155/2 of the Civil Procedure Act
Article 166 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v točki 2 spremeni

tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi:

"Toženec je dolžan plačati tožeči stranki 136.730,00 SIT z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od 1.11.2001 dalje do plačila"

z a v r n e.

2. Tožeča stranka je dolžna povrniti tožencu 56.800,00 SIT pravdnih

stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in 49.200,00 SIT

pritožbenih stroškov v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

[JEDRO]

Roditelj, ki plačuje preživnino in ne živi v družinski skupnosti z

drugim roditeljem, ni solidarno odgovoren z drugim roditeljem za

plačilo oskrbnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o

izvršbi I 2001/13302 z dne 7.1.2002, ki se nanaša na dolžnika B.

B. ter odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki

136.370,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.2001 in ji

povrniti izvršilne stroške v znesku 11.877,00 SIT in pravdne stroške

v znesku 59.980,00 SIT, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec,

ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi

ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni

zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo

vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče

prve stopnje oprlo svojo odločitev na člen 414 ZOR, kar je v

nasprotju z določili Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Toženec plačuje za otroka preživnino in so s tem poravnani vsi

stroški otroka oziroma obveznost toženca do mladoletnega otroka. Vse

kar presega preživnino, je izključno njegova dobra volja. Oskrba v

vrtcu in vpis v vrtec je stvar pogodbenega razmerja med zakonito

zastopnico in tožečo stranko. Zakonita zastopnica je podpisala

pogodbo in toženec ne more odgovarjati solidarno. Tožeča stranka ni

predložila nikakršne pogodbe, da je toženec prevzel kakršnokoli

obveznost. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških.

Pritožba je utemeljena.

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec plačuje preživnino za

mladoletno hčerko M. B. na podlagi dogovora sklenjenega pred CSD

z otrokovo materjo R. V. so zmotni in brez pravne podlage zaključki

sodišča prve stopnje, da toženec solidarno z otrokovo materjo

odgovarja za plačilo oskrbnine v vrtcu. Sodišče prve stopnje se pri

tem brez podlage sklicuje na določbe člena 123 (dolžnost preživljanja

otrok), 129 a (okoliščine, ki se upoštevajo pri odmeri preživnine)

ZZZDR-UP B1, ko pa slednje veljajo le za razmerja med starši in

otroci, ne pa za razmerja med tretjim in starši. Toženec bi lahko

solidarno odgovarjal z otrokovo materjo samo v primeru, če bi bila

poročena ali živela v izvenzakonski skupnosti in bi šlo za tekoče

potrebe družine (drugi odstavek člena 56 ZZZDR). Ker temu ni tako,

saj starša mladoletnega otroka ne živita skupaj, toženec celo plačuje

preživnino za otroka in ni zakonske podlage, da tožeča stranka

zahteva plačilo oskrbnine solidarno od obeh staršev. S plačilom

preživnine je toženec prost obveznosti za plačilo stroškov

preživljanja, med katere spada tudi plačilo oskrbnine v vrtcu. Za te

obveznosti odgovarja roditelj, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in

varstvo, ki je tudi sicer v pogodbenem razmerju z vrtcem, saj je

otrok v vrtcu na podlagi njegove zahteve. Po povedanem toženec ni

pasivno legitimiran za plačilo oskrbnine in je odločitev sodišča prve

stopnje materialnopravno napačna, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku

ter je bilo utemeljeni pritožbi toženca ugoditi in izpodbijano sodbo

spremeniti in tožbeni zahtevek zoper toženca zavrniti (člen 358 točka

4 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve

o pravdnih stroških. Tožeča stranka je v tem postopku propadla in

mora tožencu povrniti njegove pravdne stroške, nastale pred sodiščem

prve stopnje in pritožbene stroške, ki so odmerjeni v skladu z

veljavno odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na

določbi člena 154, 155/2 in 166 ZPP.