Appeal dismissed; compensation for denationalized property includes fundus and functional land as built-up land.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Za podržavljene nepremičnine, na katerih je stala stavba, vendar

je le zanjo bila plačana kupnina, je mogoče uveljavljati

odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada

d.d. Ljubljana in sicer v obsegu fundusa in funkcionalnega

zemljišča kot za zazidano stavbno zemljišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z napadenim sklepom je prvo sodišče za tem, ko je že pravnomočno

odločilo o obstoju temelja uveljavljanega denacionalizacijskega

zahtevka z vmesnim sklepom opr. št. z dne 18.03.2005 na ugotovitev,

da je bila sklenjena kupna pogodba dne 11.12.1964, med

denacionalizacijsko upravičenko in takratno Občino Murska Sobota pod

pogoji iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen, v ponovnem

sojenju vnovič odločilo enako. To je, da pripada denacionalizacijski

upravičenki pokojni za podržavljene nepremičnine, takratni parceli in

, obe k.o. Murska Sobota, odškodnina v obliki obveznic Slovenskega

odškodninskega sklada, v višini 48.091,64 DEM v tolarski

protivrednosti, v roku treh mesecev in kar je slednje dolžno

izplačati iz Murske Sobote, skrbniku za posebni primer, ki ga je v

zadevi s sklepom postavilo.

Iz prvostopnih razlogov je razbrati, da sta bili v času podržavljenja

takratni parceli funkcionalna celota s tem, da je bila parcela v

naravi v celoti pozidana (poslovno-stanovanjska hiša 241,48 mý, v

preostanku 63,75 mý pa so bile pomožne stavbe: zaprta šupa z

zunanjimi stranišči in svinjaki), čeprav slednje iz potrdila o

podatkih iz zemljiškega katastra ni razvidno, ker v zemljiški knjigi

in katastru ni bilo usklajeno dejansko stanje glede pozidanega in

funkcionalnega zemljišča k stavbam. V poslovnem delu hiše je bila

gostilna, sosednja parcela pa je bila v naravi vrt in je služila

potrebam hiše skladno njeni namembnosti, vendar formalno k parceli,

ki je bila pozidana, ni bilo odmerjeno funkcionalno zemljišče. Tako

gre za primer, ko normalno k stavbi stoječi na parceli ni bilo

določeno funkcionalno zemljišče, zato je upoštevalo določila člena 12

Navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin,

nepremičnin, podjetij oziroma premoženja in Navodil o spremembah in

dopolnitvah navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih

premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja - Navodil, ki za

tak primer predvidevajo, da se šteje za funkcionalno zemljišče k

objektu: še ena površina (100 %) fundusa pri glavnih objektih, to je

482,96 mý in še 50 % površine fundusa pri pomožnih objektih, to je

95,06 mý. To pomeni, da pripada k zgradbam na parc. št. 578,58 mý

funkcionalnega zemljišča. Obseg tako dobljenega funkcionalnega

zemljišča in fundusa glavnih in pomožnih zgradb po Navodilih znaša

čez 800 mý, to je več kot dejanska površina obeh parcel. Zato je obe

parceli oceniti po merilih Navodil, kot veljajo za zazidano stavbno

zemljišče po drugem odstavku 17. člena Navodil.

Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper prvostopni sklep iz

pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga

njegovo razveljavitev. Glede ocene vrednosti odškodnine za parcelo

št. se protivi, da bi se ocenila kot zazidano stavbno zemljišče,

temveč le kot nezazidano, ker ne more predstavljati funkcionalnega

zemljišča k zgradbi na parceli, saj kot tako v zemljiški knjigi ni

evidentirana. Denacionalizacijska upravičenka pa je s kupnino za

zgradbe, dobila plačano tudi vrednost stavbnega zemljišča, to je

fundusa. Zato tudi ni upravičena do plačila vrednosti fundusa na

parceli, ko deli ta usodo objekta in ne more biti predmet

samostojnega razpolaganja. Pa tudi v prilogi 4 Navodil fundus in

funkcionalno zemljišče nista opredeljena kot posebni obliki zemljišč,

ločeno od stavbe ter sta po členu 16/III Navodil vključena v vrednost

objekta. Objekt pa tudi ni bil prodan pod pogoji iz 5. člena ZDen.

Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Že predstavljeno dejansko stanje v zadevi na pritožbeni stopnji ni

sporno in je na njegovi podlagi sprejeta prvostopna odločitev

materialnopravno pravilna. Uradni pritožbeni preizkus zadeve pa ni

pokazal upoštevnih procesnih kršitev (člen 350/II Zakona o pravdnem

postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku -

ZNP).

Ob povzemanju pravilnih in skrbno iznesenih prvostopnih razlogov, ki

se jim ničesar več ne dodaja, je k izrecnim pritožbenim navedbam

odgovoriti, da določila člena 12 Navodil prav za tak primer kot je v

zadevi, ko k objektu formalno ni bilo določeno funkcionalno

zemljišče, predvidevajo merila kot jih je uporabilo prvo sodišče za

določitev obsega funkcionalnega zemljišča. Sam izračun le-tega

pritožba ne graja, le vztraja pri takšnem načinu izračuna odškodnine

za parcelo kot za nezazidano stavbno zemljišče in pri čemer ne more

biti uspešna tudi iz nadaljnjega pritožbenega vidika, da je v kupnino

za zgradbe vključena tudi vrednost funkcionalnega zemljišča, pa tudi

fundusa, kar ne drži. Prav slednje je prvo sodišče natančno raziskalo

in ugotovilo, da je takratna posebna komisija ocenila le vrednost

stavbe brez fundusa, sama kupnina pa je bila nižja od ocenjene

vrednosti stavb. Je že res, da predstavlja zgradba s fundusom in

funkcionalnim zemljiščem neločljivo celoto in kar je osnova zemljiške

zakonodaje, vse to pa takrat ob podržavljenju obravnavanih parcel, ni

bilo upoštevalo. Pravilnega prvostopnega pristopa pri reševanju te

zadeve ne morejo omajati niti pritožbena navajanja, da določila

Navodil, ne opredeljujejo funkcionalnega zemljišča in fundusa kot

posebne oblike zemljišč temveč mišljeno v sklopu ocenjevanja

vrednosti objekta. Temu je načelno pritrditi, saj je pri izračunu

odškodnine za nacionalizirano zgradbo vključiti še vrednost fundusa

in funkcionalnega zemljišča, kar pe ne izključuje možnosti, da se ne

bi mogla izračunati odškodnina samo za podržavljenje v okviru fundusa

in funkcionalnega zemljišča k stavbi le za katero je bila plačana

kupnina, kot je v tej zadevi prisotno.

Pritožbena odločitev sloni na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP.

Pritožbeni stroški niso priglašeni.