Appeal allowed; default judgment voided due to improper service when defendant was absent and no agents could receive it.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba z dne 16.6.2004 in

sklep zdne 7.7.2004 se r a z v e l j a v i t a in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Vendar pa v povezavi z določbo člena 143 ZPP fikcije vročitve ni

mogoče uporabiti v primeru, ko je tisti, ki naj se mu pisanje vroči,

odsoten in mu ostale osebe, navedene v prvem in drugem odstavku 140.

člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V tem primeru se

namreč pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v zadevi dne 16.6.2004 zoper toženca

izdalo zamudno sodbo, s katero mu je naložilo plačilo vtoževane

odškodnine v znesku 24,800.660,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi

zamudnimi obrestmi ter mu naložilo povračilo pravdnih stroškov,

brez označbe višine teh s pripisom, da bo o stroških postopka

sodišče prve stopnje odločalo s posebnim sklepom, kar je tudi

storilo z izpodbijanim sklepom z dne 7.7.2004, ko je tožencu

naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku

560.505,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.7.2004 dalje

do plačila.

Toženec se je pravočasno pritožil tako zoper zamudno sodbo kot

citirani sklep sodišča prve stopnje, ob smiselnem uveljavljanju

pritožbenega razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega

postopka, s pritožbenim predlogom na razveljavitev napadene zamudne

sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo

obravnavanje. Toženec ugovarja, da mu sodišče prve stopnje tožbe ni

vročilo na naslov njegovega sedanjega bivališča v ZDA, ki je bil ves

čas znan tudi tožeči stranki. Tako ni bilo pogojev za izdajo zamudne

sodbe, niti ne s to odločitvijo povezanega sklepa o pravdnih

stroških.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Temeljna predpostavka za možno izdajo zamudne sodbe v smislu člena

318 Zakona o pravdnem postopku - ZPP je pravilna vročitev tožbe

tožencu v odgovor (točka 1 prvega odstavka citiranega člena ZPP). Po

mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila

podana in to tudi pritožba utemeljeno graja.

Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da je bila vročitev tožbe

tožencu pravilno opravljena po pravilih o fikciji vročitve - člen 141

ZPP, potem ko mu je tožbo neuspešno poskušalo vročiti na naslov,

naveden v tožbi. Vendar pa v povezavi z določbo člena 143 ZPP fikcije

vročitve ni mogoče uporabiti v primeru, ko je tisti, ki naj se mu

pisanje vroči, odsoten in mu ostale osebe, navedene v prvem in drugem

odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V tem

primeru se namreč pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik. V

danem primeru pa pregled spisa pokaže, da je tožeča stranka že v sami

tožbi navedla, da se je toženec preselil v ZDA. Dodatno je še pred

izdajo izpodbijane zamudne sodbe domnevni pooblaščenec toženca

sodišču prve stopnje naznanil, da nima pooblastila za zastopanje

toženca v tej zadevi, prav tako še pred izdajo izpodbijane zamudne

sodbe pa je tudi sam pooblaščenec tožnice pri sodišču prve stopnje

vložil pripravljalno vlogo z navedbo naslova bivališča toženca v ZDA.

Kljub temu je sodišče prve stopnje nekritično izdalo izpodbijano

zamudno sodbo z obrazložitvijo, da je bila tožba vročena tožena

stranki 10.6.2003, kar bi glede na podatke spisa ustrezalo vročitvi

po fikciji vročitve v smislu člena 141 ZPP. Glede na znano odsotnost

toženca pa za takšen način vročanja tožbe ni bilo pogojev, zato pa v

bistvu tudi ni bila podana osnovna predpostavka za možno izdajo

zamudne sodbe, kot je že navedena. Toženec sam pa v pritožbi zoper

izpodbijano zamudno sodbo sprejemljivo obrazlaga, da mu tožba

dejansko ni bila vročena in da je zvedel za zadevo preko navedenega

odvetnika - po podatkih tožbe domnevnega pooblaščenca toženca, ki pa

ga za to zadevo ni pooblastil, s ponovnim toženčevim pritožbenim

poudarjanjem, da že od leta 2001 živi v ZDA.

Izdaja zamudne sodbe v nasprotju s določbami ZPP pomeni absolutno

bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 7 drugega

odstavka člena 339 ZPP, kar vselej vodi k razveljavitvi takšne sodbe

v skladu s prvim odstavkom člena 354 ZPP. Enako je zato pritožbeno

sodišče odločilo v danem primeru in razveljavilo tako zamudno sodbo

kot tudi sklep o pravdnih stroških, ki predstavlja skupaj z zamudno

sodbo celoto in ga ni mogoče ločeno obravnavati, saj je njegova

utemeljenost odvisna od veljavnosti izdane zamudne sodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih

pritožnik ni priglasil.