Appeal partially allowed; non-property damages for former political prisoner must be via administrative act, not court.

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se

r a z v e l j a v i v obsodilnem delu glede dosojene odškodnine za

nepremoženjsko škodo v znesku 3,500.000,00 (tri milijone petsto tisoč

00/100) SIT s pripadki in se v tem obsegu tožba zavrže.

Ob nadaljnji ugoditvi pritožbi tožene stranke se sodba sodišča prve

stopnje r a z v e l j a v i v obsodilnem delu glede dosojene

odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 1,081.823,00 SIT (en

milijon enainosemdeset tisoč osemsto triindvajset 00/100) SIT s

pripadki, vključno z izrekom o pravdnih stroških in vrne zadeva v tem

obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se r a z v e l j a v i

prvostopna sodba v zavrnilnem delu glede zavrnjene odškodnine za

premoženjsko škodo v znesku 5,418.177,00 (pet milijonov

štiristoosemnajst tisoč stosedeminsedemdeset 00/100) SIT s pripadki

in se vrne zadeva tudi v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo

sojenje.

Ob nadaljnjem reševanju pritožbe tožeče stranke, to je za znesek

10,000.000,00 (deset milijonov 00/100) SIT s pripadki zavrnjene

odškodnine za nepremoženjsko škodo, se po uradni dolžnosti sodba

sodišča prve stopnje v tem obsegu r a z v e l j a v i in tožba v

tem delu zavrže.

Odločitev o pritožbenih stroških obeh pravdnih strank se pridrži za

končno odločbo.

[JEDRO]

Za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki temelji na

statusu bivšega političnega zapornika, ni predvidena sodna temveč

upravna pot po specialnih predpisih - ZPKri (Uradni list RS, št.

59/96) v zvezi z ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/2001).

[OBRAZLOŽITEV]

Z napadeno sodbo je prvo sodišče obsodilo toženo stranko na plačilo

tožniku 4,581.823,00 SIT odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko

škodo, ter 349.846,00 SIT pravdnih stroškov, oboje z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od razsoje dalje do plačila.

Pojasnilo je, da je nastala tožniku vsa vtoževana škoda zaradi

neupravičenega odvzema prostosti, na podlagi sodbe sodišča v Zagrebu

v letu 1959 ali 1960, z izrekom zaporne kazni 18 mesecev, ko je to

kazen tudi prestajal, zatem v postopku obnove tega kazenskega

postopka, pa je bil s sklepom opr. št. z dne 15.05.2002, kazenski

postopek zoper tožnika kot obdolženca pravnomočno ustavljen. Tožniku

je bil s sklepom o popravi krivic opr. št. z dne 20.03.2001 priznan:

status bivšega političnega zapornika, pravica do odškodnine za čas

odvzema prostosti v trajanju 18 mesecev v letih 1959 in 1960 in

dvojno vštetje časa odvzema prostosti 18 mesecev v pokojninsko dobo.

Tako je v zadevi podana sodna pristojnost na podlagi določil 538.

člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP, ki omogočajo uveljavljanje

pravic do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe, med drugim

tudi tistemu, ki je bil spoznan za krivega, pozneje pa je bil v zvezi

z izrednim pravnim sredstvom ta postopek pravnomočno ustavljen. Tako

gre tožniku vtoževana odškodnina za nepremoženjsko škodo za posledice

neutemeljenega odvzema prostosti med prestajanjem kazni in po njem

kot enotna oblika škode na podlagi za ta primer še veljavnih določil

člena 200 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v znesku

3,500.000,00 SIT. Gre pa mu tudi odškodnina za premoženjsko škodo iz

naslova izgube na zaslužku za čas prestajanja kazni za vsak mesec

odvzema prostosti 77.273,10 SIT, kolikor znaša za februar 2004

mesečni osebni dohodek nekvalificiranega gradbenega delavca, kot je

bil tožnik v času odvzema prostosti, pri podjetju, ali skupno

1,081.823,00 SIT.

Zoper prvostopno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki iz vseh

pritožbenih razlogov in predlagata spremembo le-te v napadenih delih

oziroma njeno razveljavitev v tem obsegu.

Tožeča stranka napada zavrnilni del z očitkom storjene procesne

kršitve zaradi nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih glede

obdobja odvzema prostosti. Meni, da je dosojena odškodnina za obe

obliki škod prenizka. Glede odškodnine za premoženjsko škodo

opozarja, da prvo sodišče ni sledilo dokazom tožnika glede njene

višine, saj ni razjasnilo dejanske škode tožnika za čas odvzema

prostosti, ko je bil zaposlen kot nekvalificirani delavec pri

podjetju v Mariboru in bi moralo dobljeni denarni znesek tudi

valorizirati.

Obsodilni del prvostopne sodbe graja tožena stranka ob vztrajanju pri

ugovoru sodne pristojnosti v zadevi. Ocenjuje dosojeno odškodnino za

obe obliki škod kot previsoko in tudi opozarja na nejasnosti razlogov

glede trajanja neupravičenega odvzema prostosti tožniku.

Pravdni stranki nista vložili odgovorov na pritožbo druge.

Pritožbeni preizkus zadeve v obsegu prvostopne odločitve o odškodnini

za nepremoženjsko škodo je pokazal sledeče:

Ugovor sodne pristojnosti tožene stranke je utemeljen. V zadevi gre

za primer, ko se uveljavlja odškodnina za nepremoženjsko škodo

tožnika, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika, kar je

v zadevi nesporno. Obliko določitve take odškodnine predpisuje

specialni predpis - Zakon o popravi krivic - ZPKri (Uradni list RS,

št. 59/96), katerega določila v drugem odstavku 5. člena predvidevajo

zanjo sklenitev poravnave med upravičencem in Republiko Slovenijo, s

tem, da njegov tretji odstavek določa, da se višina le-te določi v

postopku za njeno uveljavljanje po zakonu, ki ureja sklad za

poplačilo vojne odškodnine, to je po zakonu o skladu za poplačilo

odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja - ZSPOZ (Uradni list

RS, št. 18/2001). Ta zakon določa:

- v prvem členu, da se ustanavlja sklad za poplačilo odškodnine

žrtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno škodo,

- v 5. členu vrste odškodnin (med drugim za telesno in duševno

trpljenje),

- v 6. členu upravičence do odškodnine (med drugim z ZPKri),

- v 9. členu maksimiranje višine odškodnine (2,000.000,00 SIT),

- v 10. členu merila za oblikovanje višine odškodnine in

- v 12. členu postopek za uveljavitev pravice do odškodnine.

Določila slednjega člena predvidevajo postopanje organa v zvezi z

izdajo akta o odločitvi o upravičencih in njihovih pravicah po ZPKri

tako, da ta organ pošlje tak akt po uradni dolžnosti slovenski

odškodninski družbi, ki po merilih ZSPOZ izračuna višino odškodnine

in o tem izda odločbo.

Tako za vtoževano odškodnino v obsegu nepremoženjske škode ni sodne

poti, kar pomeni, da je sprejeta prvostopna sodba v tem obsegu v

nasprotju s 3. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP. Gre za storjeno absolutno bistveno kršitev določb

pravdnega postopka, upoštevno po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP),

ki jo je sicer le uveljavljala v pritožbi tožena stranka. Zato je

bilo o pritožbah obeh pravdnih strank odločiti, kot to izhaja iz

prvega in četrtega odstavka izreka tega sklepa, po drugem odstavku

354. člena ZPP.

Nadaljnji pritožbeni preizkus zadeve, to je v obsegu prvostopne

odločitve o premoženjski škodi pa pokaže:

Zavrača se pritožbena graja tožene stranke, da tudi v tem obsegu

vtoževane odškodnine, ni sodne poti. Le-to je prvo sodišče pravilno

ugotovilo in se v tem obsegu prvostopni razlogi povzemajo ob

navezovanju na dosedaj že pojasnjeno, da je le za uveljavljanje

odškodnine za negmotno škodo, ki temelji na statusu bivšega

političnega zapornika, predvidena upravna pot.

Pritrditi je tudi pritožbama obeh pravdnih strank o na prvi stopnji

storjeni procesni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena

ZPP, zaradi nejasnosti v razlogih o odločilnih dejstvih glede dolžine

odvzema prostosti tožniku, odločilne za dosojo odškodnine za

premoženjsko škodo. Ta se pojavlja v razlogih prvostopne sodbe v

štirih verzijah. Prva ugotavlja obdobje od odvzema prostosti tožniku

04.02.1961 do 30.03.1962, to je 13 mesecev in 27 dni. Druga ugotavlja

obdobje 18 mesecev in 15 dni (14 dni v Murski Soboti, 3 mesece v

Brestanici, 6 mesecev v Zagrebu in od 01.07.1961 do 30.03.1962 na

Golem otoku). Tretja ugotavlja obdobje 18 mesecev in četrta ugotavlja

obdobje v trajanju 14 mesecev in nekaj dni, kar izhaja iz višine

izračunane in dosojene odškodnine, ob pojasnilu prvega sodišča, da

gre tožniku mesečno po 77.273,10 SIT.

Zaradi takih pomanjkljivosti se prvostopne sodbe glede odločitve o

odškodnini za premoženjsko škodo, ne more preizkusiti.

Zato je bilo o pritožbah pravdnih strank zoper povedani obseg

prvostopne sodbe, odločiti po členu 354/I ZPP.

V novem postopku bo prvo sodišče znova odločilo o tožbenem zahtevku v

obsegu vtoževane odškodnine za premoženjsko škodo brez ugotovljenih

ali podobnih procesnih kršitev. Upoštevalo bo tudi tehtno pritožbeno

grajo tožeče stranke, da je prvo sodišče mimo dokaznega predloga

tožnika na priskrbo podatkov o osebnem dohodku tožnika, ki bi ga v

času odvzema prostosti prejel pri ..., kjer je bil dejansko zaposlen

(list. št. 12 spisa), priskrbelo podatek o višini osebnega dohodka

nekvalificiranega delavca pri ..., ki tudi slabo stoji in ta podatek

ni primerljiv s predlaganim, le kateri lahko izkazuje dejansko

materialno škodo tožnika in jo bo potrebno valorizirati na dan

razsoje.

O pritožbenih stroških obeh pravdnih strank je odločeno po določilih

člena 165/III ZPP.