Legislator Case Law & Legislation
VSM sodba I Cp 1105/2005 ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.1105.2005 AI generated

Appeal dismissed; divorce and custody do not constitute legally recognized non-material damage under OZ s. 179.1.

Case Number VSM sodba I Cp 1105/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance judgment rejecting her claim for 1 million SIT in damages. The plaintiff argued that the dissolution of her marriage, her removal from the children's care, and her fear for the future constituted a violation of her personality rights causing mental suffering. The court held that these circumstances do not amount to legally recognized non-material damage unless they fall under the exhaustive list of reasons specified in Article 179(1) of the Obligations Act, which they do not. Consequently, the appeal was rejected, and the plaintiff bears the costs of the appeal proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Obligations Act s. 179(1); Article 179(1) of the Obligations Act establishes that non-material damage is legally recognized only for specific enumerated reasons such as mental suffering caused by a violation of personality rights, meaning divorce and custody disputes alone do not qualify.

Keywords

AI generated
non-material damage personality rights Obligations Act divorce damages custody dispute mental suffering taksative list

Cited Legislation

AI generated
Article 179(1) of the Obligations Act
Article 105(2) of the Code of Civil Procedure
Article 350(2) of the Code of Civil Procedure
Article 353 of the Code of Civil Procedure
Article 154(1) of the Code of Civil Procedure
Article 165(1) of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu in v

izreku o stroških pravdnega postopka (točka I in III) p o t r d i

sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnica ni pretrpela pravno priznane škode, saj razveza zakonske

zveze, odselitev od tožnice in tudi izključna skrb tožnice za otroke

ne pomeni kršitve kakšne njene osebnostne pravice, kar bi v danem

primeru edino lahko prišlo v poštev, pa tudi strah za prihodnost ne

pomeni pravno priznane škode. Tožnica res lahko trpi duševne

bolečine, vendar pa jih mora, da bi te duševne bolečine predstavljale

pravno priznano škodo, trpeti iz enega od taksativno naštetih

razlogov v prvem odstavku 179. člena OZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo

tožbeni zahtevek za plačilo 1,000.000,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, tožnici pa je

naložilo, da povrne tožencu njegove pravdne stroške v znesku

279.840,00 SIT (točka I in III sodbe).

Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje

tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb

postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga

razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem

obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko

stanje, pomembno za to pravdno zadevo, tudi pravilno uporabilo

materialno pravo, svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato

pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve

stopnje, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:

Pritožbeni očitek, da bi moral biti sodnik izločen, ni utemeljen. O

izločitvi razpravljajočega sodnika je že odločal predsednik Okrožnega

sodišča na Ptuju in je zahtevo pooblaščenca zavrnil ter svojo

odločitev tudi izčrpno obrazložil, pritožbeno sodišče pa se s takšno

pravilno odločitvijo predsednika okrožnega sodišča tudi strinja in jo

povzema, pritožba pa izrecno tega sklepa ne izpodbija.

Ni utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje kot pravni

temelj vzelo "obljubo trajne zvestobe in varnosti", medtem ko tožnica

trdi, da je pravni temelj v tem, da mora sama vršiti roditeljsko

pravico, tudi namesto toženca in je zato pri njej prišlo do duševnih

bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic in strahu za prihodnost ter

preobremenitve zaradi skrbi za dvoje majhnih otrok.

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

danem primeru tožnica ni pretrpela pravno priznane škode. Na podlagi

določila prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ

predstavljajo priznano nematerialno škodo

- telesne bolečine,

- duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti,

skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode

ali osebnostne pravice in smrti bližnjega,

- strah.

Tako se izkaže za pravilnega zaključek sodišča prve stopnje, da

tožnica ni pretrpela pravno priznane škode, saj razveza zakonske

zveze, odselitev od tožnice in tudi izključna skrb tožnice za otroke

ne pomeni kršitve kakšne njene osebnostne pravice, kar bi v danem

primeru edino lahko prišlo v poštev, pa tudi strah za prihodnost ne

pomeni pravno priznane škode. Tožnica res lahko trpi duševne

bolečine, vendar pa jih mora, da bi te duševne bolečine predstavljale

pravno priznano škodo, trpeti iz enega od taksativno naštetih

razlogov v prvem odstavku 179. člena OZ.

Pooblaščenec tožnice priznava, da je dobil kopijo pripravljalne vloge

tožene stranke, ki jo je ta poslala po faksu, ne pa tudi njenega

originala. Takšna vloga je v skladu z določilom drugega odstavka 105.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, zato se pritožbena izvajanja,

da zaradi takega ravnanja sodišča tožnica ni imela možnosti

sodelovati v postopku, izkažejo za neutemeljena.

Zmotno je tudi stališče pritožnice, da ZPP ne priznava fax vlog

(drugi odstavek 105. člena), zato tudi pritožba v delu, ko se zavzema

za nepriznavanje fax vlog po Odvetniški tarifi - OT, ni utemeljena.

Sodišče je tudi pravilno priznalo stroške za substituta, saj ima

pooblaščenec toženca sedež v M. S., zato je sodelovanje

substituta na obravnavi na P. cenejše, kot bi bil prihod

odvetnika.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem

preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb

postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo

zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. in prvem odstavku

165. člena ZPP.