Appeal dismissed; divorce and custody do not constitute legally recognized non-material damage under OZ s. 179.1.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance judgment rejecting her claim for 1 million SIT in damages. The plaintiff argued that the dissolution of her marriage, her removal from the children's care, and her fear for the future constituted a violation of her personality rights causing mental suffering. The court held that these circumstances do not amount to legally recognized non-material damage unless they fall under the exhaustive list of reasons specified in Article 179(1) of the Obligations Act, which they do not. Consequently, the appeal was rejected, and the plaintiff bears the costs of the appeal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedObligations Act s. 179(1); Article 179(1) of the Obligations Act establishes that non-material damage is legally recognized only for specific enumerated reasons such as mental suffering caused by a violation of personality rights, meaning divorce and custody disputes alone do not qualify.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu in v
izreku o stroških pravdnega postopka (točka I in III) p o t r d i
sodba sodišča prve stopnje.
Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Tožnica ni pretrpela pravno priznane škode, saj razveza zakonske
zveze, odselitev od tožnice in tudi izključna skrb tožnice za otroke
ne pomeni kršitve kakšne njene osebnostne pravice, kar bi v danem
primeru edino lahko prišlo v poštev, pa tudi strah za prihodnost ne
pomeni pravno priznane škode. Tožnica res lahko trpi duševne
bolečine, vendar pa jih mora, da bi te duševne bolečine predstavljale
pravno priznano škodo, trpeti iz enega od taksativno naštetih
razlogov v prvem odstavku 179. člena OZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo
tožbeni zahtevek za plačilo 1,000.000,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, tožnici pa je
naložilo, da povrne tožencu njegove pravdne stroške v znesku
279.840,00 SIT (točka I in III sodbe).
Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje
tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb
postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga
razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem
obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko
stanje, pomembno za to pravdno zadevo, tudi pravilno uporabilo
materialno pravo, svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato
pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve
stopnje, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:
Pritožbeni očitek, da bi moral biti sodnik izločen, ni utemeljen. O
izločitvi razpravljajočega sodnika je že odločal predsednik Okrožnega
sodišča na Ptuju in je zahtevo pooblaščenca zavrnil ter svojo
odločitev tudi izčrpno obrazložil, pritožbeno sodišče pa se s takšno
pravilno odločitvijo predsednika okrožnega sodišča tudi strinja in jo
povzema, pritožba pa izrecno tega sklepa ne izpodbija.
Ni utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje kot pravni
temelj vzelo "obljubo trajne zvestobe in varnosti", medtem ko tožnica
trdi, da je pravni temelj v tem, da mora sama vršiti roditeljsko
pravico, tudi namesto toženca in je zato pri njej prišlo do duševnih
bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic in strahu za prihodnost ter
preobremenitve zaradi skrbi za dvoje majhnih otrok.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v
danem primeru tožnica ni pretrpela pravno priznane škode. Na podlagi
določila prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ
predstavljajo priznano nematerialno škodo
- telesne bolečine,
- duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti,
skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode
ali osebnostne pravice in smrti bližnjega,
- strah.
Tako se izkaže za pravilnega zaključek sodišča prve stopnje, da
tožnica ni pretrpela pravno priznane škode, saj razveza zakonske
zveze, odselitev od tožnice in tudi izključna skrb tožnice za otroke
ne pomeni kršitve kakšne njene osebnostne pravice, kar bi v danem
primeru edino lahko prišlo v poštev, pa tudi strah za prihodnost ne
pomeni pravno priznane škode. Tožnica res lahko trpi duševne
bolečine, vendar pa jih mora, da bi te duševne bolečine predstavljale
pravno priznano škodo, trpeti iz enega od taksativno naštetih
razlogov v prvem odstavku 179. člena OZ.
Pooblaščenec tožnice priznava, da je dobil kopijo pripravljalne vloge
tožene stranke, ki jo je ta poslala po faksu, ne pa tudi njenega
originala. Takšna vloga je v skladu z določilom drugega odstavka 105.
člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, zato se pritožbena izvajanja,
da zaradi takega ravnanja sodišča tožnica ni imela možnosti
sodelovati v postopku, izkažejo za neutemeljena.
Zmotno je tudi stališče pritožnice, da ZPP ne priznava fax vlog
(drugi odstavek 105. člena), zato tudi pritožba v delu, ko se zavzema
za nepriznavanje fax vlog po Odvetniški tarifi - OT, ni utemeljena.
Sodišče je tudi pravilno priznalo stroške za substituta, saj ima
pooblaščenec toženca sedež v M. S., zato je sodelovanje
substituta na obravnavi na P. cenejše, kot bi bil prihod
odvetnika.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem
preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb
postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek
350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo
zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. in prvem odstavku
165. člena ZPP.