Appeal dismissed; applicant's request for retrial and interim order rejected due to procedural time limits.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of a retrial request and interim measure. The appellant argued for a retrial under Article 394 of the Civil Procedure Act, claiming procedural violations, but failed to specify grounds. The court determined the request was untimely, filed 30 days after the judgment became legally binding on December 31, 2005, and thus expired on January 30, 2006. Consequently, the appeal was rejected, and the first-instance decision was upheld.
Legislator headnote
AI generatedArticle 394, paragraph 3; Article 396, paragraph 1, point 2 of the Civil Procedure Act: A request for retrial must be filed within 30 days of the decision becoming legally binding; failure to meet this deadline renders the request inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega
postopka.
[JEDRO]
Toženec vlaga predlog za obnovo postopka iz razloga po 3.
točki 394. člena ZPP. Po določilu 2. točke prvega odstavka
396. člena ZPP, se lahko predlog za obnovo postopka vloži v
30 dneh od dneva, ko je bila odločba (torej zamudna sodba)
vročena stranki. Ta rok pa se je iztekel 30.1.2006 in se
izkaže za pravilnega zaključek sodišča prve stopnje, da je
toženec predlog za obnovo postopka vložil prepozno
(24.2.2006).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo
predlog toženca za obnovo postopka in njegov predlog za
izdajo začasne odredbe.
Zoper tak sklep vlaga pravočasno pritožbo toženec.
Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb
postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom
razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve sodišču
prve stopnje v ponovno odločanje.
Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za
potrditev izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je bila sicer
tožencu tožba v odgovor res vročena po 141. členu Zakona o
pravdnem postopku - ZPP v času, ko je bil na prestajanju
zaporne kazni, ugotavlja pa tudi, da mu je bila pravilno
vročena zamudna sodba v času, ko je bil toženec že na
prostosti, vendar prav tako v skladu z določili člena 141
ZPP (fikcija vročitve).
Toženec je bil dvakrat pisno obveščen o pošiljki in sicer
14.12.2005 in 15.12.2005, vendar pošiljke ni dvignil in tudi
ni navedel, zakaj ne, zato se skladno z drugim odstavkom
141. člena ZPP šteje, da jo je prejel 15.12.2005 in začnejo
vsi roki vezani na to vročitev teči 16.12.2005. Zadnji dan
15 dnevnega roka za pritožbo je bil tako 30.12.2005 (petek)
in je zamudna sodba postala pravnomočna 31.12.2005.
Toženec je sicer v predlogu za obnovo postopka povsem
pavšalno navedel, da mu je bila tudi zamudna sodba vročena
nezakonito, vendar razlogov za to nezakonitost ni navedel.
Pritožbena izvajanja, da je iz zapora odšel na delo v
pomenijo nedopustno pritožbeno novoto, saj toženec niti ni
zatrjeval, da tega ni mogel navesti prej (prvi odstavek 337.
člena v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče
ugotavlja, da je bila tožencu zamudna sodba 15.12.2005
vročena pravilno v skladu z določili 141. člena ZPP in je
tako postala pravnomočna 31.12.2005.
Toženec vlaga predlog za obnovo postopka iz razloga po 3.
točki 394. člena ZPP. Po določilu 2. točke prvega odstavka
396. člena ZPP, se lahko predlog za obnovo postopka vloži v
30 dneh od dneva, ko je bila odločba (torej zamudna sodba)
vročena stranki. Ta rok pa se je iztekel 30.1.2006 in se
izkaže za pravilnega zaključek sodišča prve stopnje, da je
toženec predlog za obnovo postopka vložil prepozno
(24.2.2006).
Glede zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe, česar
pritožba izrecno ne graja pa pritožbeno sodišče tudi povzema
pravilne razloge sodišča prve stopnje.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob
uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih
kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni
dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena
ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
Izrek o stroških tožene stranke je odpadel, ker ti niso bili
priglašeni, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni
pripomogla k rešitvi zadeve, zato njeni stroški odgovora na
pritožbo ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov (155.
člen ZPP).