Court partially allows appeal in personal injury case, increasing non-pecuniary damages for mental suffering and adjusting interest rates.

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se tako spremeni,

da glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožniku na TRR njegovega

pooblaščenca odvetnika, odprt pri, odškodnino v znesku

800.000,00 (osemsto tisoč 00/100) SIT z zamudnimi obrestmi

od 1.1.2002 do 27.6.2003 po 13,5 % obrestni meri, od

28.6.2003 do 16.11.2004 po Zakonu o spremembah in

dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

obresti in temeljni obrestni meri, od 17.11.2004 do plačila

pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu povrniti pravdne

stroške v znesku 275.950,00 (dvesto petinsedemdeset tisoč

devetsto petdeset 00/100) SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 16.11.2004 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod

izvršbo.

V presežku se v obrestnem delu tožbeni zahtevek zavrne."

V ostalem se pritožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku njegove pritožbene

stroške v znesku 75.060,00 (petinsedemdeset tisoč šestdeset

00/100) SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.7.2006

dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

[JEDRO]

Ob tem izpostavlja, da je razen nihajne poškodbe vratne

hrbtenice z izvinom in nategom cervikalnega predela

hrbtenice tožnik utrpel v nezgodi dne 25.4.2000 tudi

udarnino glave in posledično posttravmatski psihoorganski

sindrom, kar kaže, da obravnavana nepremoženjska škoda

presega škode iz običajnih - najpogostejših nihajnih poškodb

vratne hrbtenice.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče zavrnilo tožbeni

zahtevek tožnika, da mu toženka za nepremoženjsko škodo iz

škodnega dogodka dne 25.4.2000 plača 900.000,00 SIT

odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od

6.6.2001 dalje do plačila in mu povrne pravdne stroške.

Tožniku je naložilo, da povrne toženki 9.600,00 SIT njenih

pravdnih stroškov.

Tako sodbo izpodbija tožnik v celoti iz pritožbenega razloga

zmotne uporabe materialnega prava. Povzema ugotovitve o

obsegu tožniku nastale nepremoženjske škode in ocenjuje, da

mu je sodišče iz vsake od odškodninskih postavk prisodilo

prenizko odškodnino, glede na posledice poškodb zlasti iz

naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske

aktivnosti. Predlaga, da se tožbenemu zahtevku na pritožbeni

stopnji ugodi v celoti.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je delno utemeljena.

Pregled zadeve na pritožbeni stopnji ni pokazal po uradni

dolžnosti upoštevnih procesnih kršitev (člen 350/II Zakona o

pravdnem postopku - ZPP), pač pa glede na v izpodbijani

sodbi ugotovljeno dejansko stanje sodišče druge stopnje

pritrjuje pritožbi, da je tožniku prisojena odškodnina iz

vseh uveljavljanih postavk prenizka, kar je narekovalo delno

spremembo izpodbijane sodbe zaradi uskladitve z določbami

materialnega prava iz členov 200 in 203 Zakona o

obligacijskih razmerjih - ZOR v zvezi s členom 1060

Obligacijskega zakonika - OZ in primerljivo sodno prakso.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obširno povzema

tako izpovedbo tožnika kot stranke kot mnenje izvedenca za

nevrologijo in psihiatrijo, kar vse povzema tudi pritožbeno

sodišče. Ob tem izpostavlja, da je razen nihajne poškodbe

vratne hrbtenice z izvinom in nategom cervikalnega predela

hrbtenice tožnik utrpel v nezgodi dne 25.4.2000 tudi

udarnino glave in posledično posttravmatski psihoorganski

sindrom, kar kaže, da obravnavana nepremoženjska škoda

presega škode iz običajnih - najpogostejših nihajnih poškodb

vratne hrbtenice. Tožnik je bil 4 dni hospitaliziran, nato

se je zdravil ambulantno, trpel je hude telesne bolečine 1-2

dni, lahke stalne 3 - 4 tedne, občasne lažje pogosto prva

dva do tri mesece, nato pa trajno občasne telesne bolečine.

Prejemal je injekcije in druga zdravila, opravil dodatne

specialistične preiskave, obiskoval psihoterapevta, nosil

Schantzovo ovratnico, zdravljenje je bilo končano dne

23.1.2002, a je še kasneje jemal zdravila. Upoštevaje v času

zdravljenja nastalo škodo iz naslova telesnih bolečin in

dejstvo, da bo ob škodnem dogodku 25-letni tožnik tudi v

bodoče trpel občasne telesne bolečine, se pokaže kot

primerna odškodnina iz tega naslova znesek 600.000,00 SIT,

zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, za

nadaljnjih 100.000,00 SIT iz tega naslova pa jo je kot

neutemeljeno zavrnilo.

Glede na ugotovitve izvedenca je utemeljena tudi pritožbena

graja o prenizko odmerjeni odškodnini za strah. Intenziven

primarni je bil kratkotrajen, med hospitalizacijo je bil

tožnik zaskrbljen za izid zdravljenja, ta sekundarni strah

je trajal še mesec dni po odpustu iz bolnišnice in je nato

popuščal. Vendar je bil tožnik hospitaliziran, zdravljenje

pa je trajalo vse do 23.1.2002, zato je pritožbeno sodišče

odškodninskemu zahtevku iz tega naslova ugodilo v celoti,

torej odmerilo tožniku za strah še nadaljnjih 50.000,00 SIT

odškodnine.

Predvsem pa ima pritožba prav, da je prvo sodišče podcenilo

tožnikovo škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane

življenjske aktivnosti. Zaslišan kot stranka je izpovedal o

močnih glavobolih, težavah s koncentracijo, hitrejši

utrudljivosti, pogosti razdražljivosti, težavah pri študiju,

začasni opustitvi zaposlitve, izogibanju vožnji po cesti,

izvedenec pa je stanje tožnika po končanem zdravljenju

objektiviziral in potrdil pogoste glavobole, motnje

gibljivosti vratne hrbtenice, bolečine pri predklonu glave,

parestezije v četrtem in petem prstu obeh rok, motnje

zapomnljivosti, kar je ovira pri študiju, in osebnostne

motnje (vzkipljivost, prepirljivost, osamljenost,

pomanjkanje občutka veselja), redukcijo sposobnosti za

športne aktivnosti in težave pri kontaktiranju z drugimi

ljudmi, kar je vse ocenil na 5 % zmanjšanje življenjske

aktivnosti. Gre za posledice, ki tožnika ovirajo pri

vsakodnevnem življenju in delu, so trajne narave, glede na

svojo starost pa bo tožnik zaradi njih trpel po pričakovanju

vsaj kakih 50 let. Bodoča škoda v takem obsegu opravičuje iz

tega naslova zahtevanih 700.000,00 SIT odškodnine, zato je

sodišče druge stopnje tudi to odškodninsko postavko zvišalo,

kakor je predlagal pritožnik.

Tožniku na drugi stopnji odmerjena odškodnina znaša skupaj

1,500.000,00 SIT. Ker mu je tožena stranka dne 6.6.2001 že

izplačala 700.000,00 SIT, mu dolguje še 800.000,00 SIT.

Tožnik je zahteval, da mu toženka plača od prisojene

odškodnine zakonske zamudne obresti od 6.6.2001 dalje (list.

št. 45 spisa). Enako je bila zamuda toženke opredeljena že v

prvotnem petitu tožnika. Da je prišla v zamudo dne 6.6.2001

toženka v postopku ni ugovarjala, gre pa očitno za dan, ko

je na podlagi zdravstvene dokumentacije pred pravdo

izplačala tožniku 700.000,00 SIT odškodnine. Ker toženka

dnevu zamude ni ugovarjala, je sodišče druge stopnje

prisodilo tožniku zamudne obresti, kakor je razvidno iz

izreka te sodbe, v skladu z načelnim pravnim mnenjem

Vrhovnega sodišča RS z dne 26.6.2002. Presežek tožbenega

zahtevka iz naslova zamudnih obresti je zavrnilo kot

neutemeljen.

Delna ugoditev pritožbi temelji na točki 4 člena 358 ZPP, v

ostalem pa je pritožba kot neutemeljena zavrnjena po členu

353 istega zakona.

Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala novo odmero

pravdnih stroškov (člen 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II

istega zakona). Tožnik je v sporu uspel v obsegu 90 %,

toženka v obsegu 10 %. Priglašene pravdne stroške tožnika je

sodišče druge stopnje v skladu z veljavno Odvetniško tarifo

- OT in Zakonom o sodnih taksah - ZST odmerilo na 307.678,00

SIT (ni priznalo pregleda odgovora na tožbo in pregleda

izvedenskega mnenja), že na prvi stopnji odmerjeni pravdni

stroški toženke pa znašajo 9.600,00 SIT. Upoštevaje uspeh in

po vzajemni kompenzaciji dolguje toženka tožniku 275.950,00

SIT pravdnih stroškov.

Tudi v pritožbenem postopku je tožnik uspel v obsegu 90 %,

zato mu toženka po členu 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II

istega zakona dolguje 75.060,00 SIT pritožbenih stroškov,

odmerjenih v skladu z OT in ZST.