Appeal dismissed; all co-owners must be sued to establish ownership rights in real estate.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

V tožbi za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev z.k.

listine je potrebno torej tožiti vse solastnike

nepremičnine, ki so tako nujni sosporniki, zato je potrebno

tožbo, če so izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje zoper

enega toženca zavreči zoper vse, kakor je pravilno storilo

sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče

stranke z dne 18.11.1993 zavrglo.

Takšno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija tožeča

stranka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je poizkusilo vročiti tožbo vsem

štirinajstim toženim strankam, šestim je bila tožba vročena,

za tri se je pošiljka vrnila z označbo "umrl", za enega, ki

biva v Sloveniji se je pošiljka vrnila z oznako "neznan", za

štiri, ki bivajo v tujini (Argentina, Francija, Kanada in

ZDA) pa je sodišče sodbo vročalo po diplomatski poti. Za

enega od njih, se je pošiljka vrnila z oznako, da je naslov

pomanjkljiv, za ostale tri se pošiljka poslana po

diplomatski poti ni vrnila.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.02.2005 tožeči

stranki naložilo, da tožbo popravi tako, da za štiri

tožence, ki živijo v tujini navede točne naslove. Tožeča

stranka je z vlogo z dne 03.03.2005 sodišču predložila

kopijo zemljiškoknjižnega izpiska vl. št. k.o. in

pooblastilo, ki so ga toženci dali in navedla, da je iz

navedenih prilog razvidno, da so naslovi navedeni v tožbi

točni. Sodišče prve stopnje je vročalo tožbo na naslov, za

katerega tožeča stranka trdi, da je točen, vendar neuspešno,

saj je diplomatsko predstavništvo pošiljko vrnilo z označbo,

da je naslov pomanjkljiv.

Pritožbena graja, da je bila tožba vložena novembra 1993 in

bi morala biti tudi takrat vročena tožencem, je sicer

utemeljena, vendar na odločitev sodišča prve stopnje ne

vpliva. Dokler tožba ni vročena toženi stranki (vsem

tožencem) se pravda ne začne (prvi odstavek 189. člena

Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po določilu prvega

odstavka 145. člena ZPP mora stranka, ki do vročitve odločbe

druge stopnje (med pravdo) spremeni naslov to takoj

sporočiti sodišču. Do vročitve tožbe toženi stranki pa mora

za njen pravilen naslov poskrbeti tožeča stranka (prvi

odstavek 180. v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPP).

Zmotna je pritožbena navedba, da ne gre za nobeno enotno

sosporništvo.

Tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je lastnica oziroma

imetnica pravice uporabe nepremičnine vl. št. k.o. in

izstavitev z.k. listine sposobne za vknjižbo lastninske

pravice.

Lastninsko pravico je mogoče zahtevati le od vseh lastnikov

skupaj. Po zemljiškoknjižnem pravu se namreč domneva, da je

lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Tisti torej,

ki ni vpisan mora dokazati nasprotno, to pa stori s tožbo

proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Le tako je mogoče doseči

izstavitev z.k. listine za vpis zatrjevane lastninske

pravice (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips

647/95).

V tožbi za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev z.k.

listine je potrebno torej tožiti vse solastnike

nepremičnine, ki so tako nujni sosporniki, zato je potrebno

tožbo, če so izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje zoper

enega toženca zavreči zoper vse, kakor je pravilno storilo

sodišče prve stopnje.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob

uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev

določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti,

zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP pritožbo

zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in

prvega odstavka 165. člena ZPP.