Legislator Case Law & Legislation
VSM sodba I Cp 1812/2005 ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.1812.2005 AI generated

Appeal dismissed; conflicting expert opinions on disability percentage do not trigger court's duty to re-evaluate without party request.

Case Number VSM sodba I Cp 1812/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellant challenged the first-instance judgment ordering the defendant to pay insurance premiums and legal costs, claiming an error in fact-finding regarding disability percentage. Two experts provided conflicting opinions (56% vs 45%), yet neither party requested further examination of the experts or new testimony. The appellate court upheld the first instance, ruling that the court cannot act ex officio to re-evaluate conflicting expert opinions without a party's request under the Civil Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

Art. 243, 254, 7, 215, 353, 350, 154, 165 ZPP; The court may not initiate further expert examination or new evidence ex officio when conflicting expert opinions exist, unless a party requests such measures.

Keywords

AI generated
conflicting expert opinions disability percentage assessment ex officio duty burden of proof Civil Procedure Act appellate review evidence examination

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

V tem pravdnem postopku sta dva izvedenca izdelala različni

izvedenski mnenji. Eden je ocenil tožnikovo invalidnost s 56

%, drugi pa s 45 %. Po drugem odstavku 254. člena ZPP se v

takem primeru izvedenca zaslišita ali pa se dokazovanje

ponovi z istimi ali drugimi izvedenci, to pa seveda ne

pomeni, da mora sodišče ravnati po uradni dolžnosti, temveč

lahko takšne dokaze izvaja le na predlog strank (7. člen

ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni

zahtevek s katerim je tožnik od tožene stranke zahteval, da

mu plača zavarovalnino 7,188.226,76 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 05.04.2004 do plačila. Tožeči stranki

je naložilo, da mora toženi povrniti 194.872,00 SIT njenih

pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik iz pritožbenega

razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. točki

drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP

in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev

zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v okviru predlaganih dokazov (212.

člen ZPP) in pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP)

pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje pomembno za

odločanje v tem pravdnem postopku. Svojo odločitev je tudi

skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema

pravilne zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na

izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev

kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje s katerim sodišče

ne razpolaga (243. člen ZPP). Stopnja invalidnosti je

zagotovo takšno dejstvo zato ga sodišče ne more samo

ugotavljati.

V tem pravdnem postopku sta dva izvedenca izdelala različni

izvedenski mnenji. Eden je ocenil tožnikovo invalidnost s 56

%, drugi pa s 45 %. Po drugem odstavku 254. člena ZPP se v

takem primeru izvedenca zaslišita ali pa se dokazovanje

ponovi z istimi ali drugimi izvedenci, to pa seveda ne

pomeni, da mora sodišče ravnati po uradni dolžnosti, temveč

lahko takšne dokaze izvaja le na predlog strank (7. člen

ZPP).

Glede na to, da nobena stranka ni predlagala niti zaslišanja

izvedenca niti postavitve novega izvedenca je pravilen

zaključek sodišča prve stopnje, da je mogoče zanesljivo

ugotoviti le 45 % invalidnost in je tako pravilno tožbeni

zahtevek (vtoževana je le invalidnost nad 45 %) zavrnilo

(215. člen ZPP).

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob

uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih

kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni

dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na

podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in

potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in

prvega odstavka 165. člena ZPP.