Court dismisses creditor's appeal, upholding debtor's objection to enforcement based on lack of goods receipt.
Legislator summary
AI generatedThe court partially allowed the creditor's appeal by confirming the lower court's decision to transfer the case from enforcement proceedings to regular litigation. The debtor argued they did not receive the goods, claiming the creditor failed to prove the business relationship and delivery. The court ruled that while the debtor's claim was validly raised, the burden of proving the contract and delivery lies with the creditor, necessitating a full trial to determine the facts.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 61. čl. ZIZ; 2. tč. 365. čl. ZPP: An objection to an enforcement order based on non-receipt of goods is admissible if it states facts and proposes evidence, but the burden of proving the underlying contract and delivery rests on the creditor, requiring transfer to regular proceedings for fact-finding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V ugovoru zoper sklep o izvršbi dolžnik trdi, da blaga ni
prejel in da ni upnik predložil nobenega dokumenta, ki bi
potrjeval prevzem blaga z njegove strani. S takšnimi
trditvami zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom in v
tej fazi postopka takšna trditev zadošča za to, da je njegov
ugovor bilo mogoče šteti za obrazloženega in zato
utemeljenega, saj je dokazno breme za obstoj poslovnega
razmerja na upniku.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o
izvršbi, opr.št. Ig 2005/00021 z dne 10.3.2005, razveljavilo
v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2.
točki izreka; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških
odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi
Gorici. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o
izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.
Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo, v kateri
opozarja, da dolžnik utemeljuje svoj ugovor na dejstvu, da
blaga ni prevzel. 2. odst. 61. čl. ZIZ dovoljuje ugovor
zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le, če
je takšno dejstvo nastopilo šele po izdaji sklepa o izvršbi.
Ker v tem primeru očitno ne gre za takšno dejstvo, saj bi
dolžnik moral ugovarjati v roku, določenem za reklamacijo,
če blaga resnično ni prejel. V ugovoru dolžnika drži le
dejstvo, da je dolžnik upniku zaradi njegovega "slovesa"
moral plačevati avansno. Drugi del resnice je, da je
izkoristil redni letni dopust upnikovega komercialista in s
prevaro na goljufivi način prišel do blaga, ki ga je na
podlagi naročila komercialista pripravil za tega kupca
kooperant Ž.P. s.p.. Upnik prilaga predračun za naročeno in
prevzeto, toda neplačano blago. Iz listinskih dokazov
nedvomno izhaja, da obstaja dolg dolžnika ter da je ugovor
dolžnika zoper izvršbo na podlagi verodostojne listine
neutemeljen, kot tudi na podlagi tega izdani sklep o
razveljavitvi sklepa o izvršbi.
Pritožba upnika ni utemeljena.
V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi
verodostojne listine, pri kateri po 2. odst. 61. čl. Zakona
o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) velja, da je ugovor zoper
izdani sklep o izvršbi (v delu, s katerim je dolžniku
naloženo, da poravna terjatev) obrazložen, če dolžnik v njem
navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga
dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v
ugovoru (upnik sicer v pritožbi zastopa napačno stališče,
češ da naj bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi dovoljen le,
če je dejstvo, ki se v njem zatrjuje, nastopilo šele po
izdaji sklepa o izvršbi - slednje sicer velja za ugovor po
izteku roka po 56. čl. ZIZ, v obravnavanem primeru pa je šlo
za "redni" ugovor zoper sklep o izvršbi). Pri tem pa morajo
biti v ugovoru zatrjevana in dokazno podprta dejstva takšna,
da bi v sledeči pravdi privedla do zavrnitve tožbenega
zahtevka, če bi se izkazala za resnična.
V obravnavanem primeru uveljavlja upnik od dolžnika plačilo
dobavljenega mu blaga (letev) po računu št. -1531 z dne
10.8.2004. Zatrjuje torej obstoj prodajne pogodbe, sklenjene
z dolžnikom (435. čl. Obligacijskega zakonika, OZ), katero
je sam izpolnil (dolžniku dobavil blago), ni pa svojega dela
obveznosti (plačila kupnine) izpolnil dolžnik. V ugovoru
zoper sklep o izvršbi dolžnik trdi, da blaga ni prejel in da
ni upnik predložil nobenega dokumenta, ki bi potrjeval
prevzem blaga z njegove strani. S takšnimi trditvami zanika
obstoj poslovnega razmerja z upnikom in v tej fazi postopka
takšna trditev zadošča za to, da je njegov ugovor bilo
mogoče šteti za obraloženega in zato utemeljenega, saj je
dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja na upniku. Z
izpodbijanim sklepom pa se je obravnavana zadeva iz
izvršilne prevesila v pravdno, ko bo sodišče šele
ugotavljalo obstoj dejstev, zatrjevanih s strani obeh strank
in bo po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, ali je
poslovno razmerje med njima dejansko obstajalo.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na
podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v
zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje.