Appeal court dismisses creditor's appeal, confirming lower court rejected new creditor entry due to valid debt transfer proof.

Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s

prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri

dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po

zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev

prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za

izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe

upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1.

odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno

materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na

novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub

temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega

naslova.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo

predlogu upnika, prejetem dne 23.10.2003, da namesto

prvotnega upnika G.d.o.o., vstopi v izvršilni postopek nov

upnik S.d.o.o.; menilo je, da prvotni upnik ni uspel s po

zakonu overjeno listino dokazati, da je bila terjatev

prenesena na novega upnika.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu

vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo tako, da se

ugodi predlogu za vstop novega upnika, podrejeno pa da se

sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v

ponovno odločanje. Sodišče ja zavrnilo vstop novega upnika,

ker je zmotno ugotovilo, da V.O. v času, ko je pooblastil

D.V. za podpis pogodbe o odstopu terjatve z dne 9.6.1994, ni

bil direktor odstopnika G.d.o.o., katerega direktor naj bi

postal šele 28.11.1995. Taka ugotovitev je napačna, saj je

bil V.O. zakoniti zastopnik oziroma generalni direktor

družbe G.d.o.o. že od 18.6.1991 dalje do 28.11.1995, in od

28.11.1995 do 15.3.1997 direktor te družbe. V.O. je torej

bil zakoniti zastopnik odstopnika terjatve brez prekinitve

od 18.6.1991 do 15.3.1997, torej tudi v času, ko je

pooblastil D.V. za podpis pogodbe o odstopu terjatve z dne

9.6.1994. Pogodba o odstopu terjatve z dne 9.6.1994 je tako

na predpisan način in po zakonu overjena listina, ki

dokazuje prenos terjatve na novega upnika, s čimer seveda

soglaša tudi prvotni upnik. Ker sta upnika soglasna o

odstopu terjatve in vstopu novega upnika, je toliko bolj

napačen sklep sodišča, da se vstop novega upnika v izvršilni

postopek ne dovoli. Neutemeljeni so tudi pomisleki sodišča,

da ni bil overjen podpis V.O. ampak le D. V.. Overjena sta

bila oba podpisa, saj overitev podpisa na pooblastilu

zakonitega zastopnika za podpis pogodbe šele pomeni

izpolnitev zakonskega pogoja o "po zakonu overjeni listini",

ki je potrebna za vstop novega upnika v izvršbo po III. v

zvezi s I. odst. 24. čl. ZIZ. Pogodbo je podpisala D. V. in

overila svoj podpis, veljavnost "po zakonu overjene listine"

pa je ta pogodba pridobila šele s pooblastilom in overitvijo

pooblastila zakonitega zastopnika prvotnega upnika. Zaradi

navedenega je tudi neutemeljeno razglabljanje sodišča, da je

bil sklep o izvršbi nepravilno izdan na predlog prvotnega

upnika G.d.o.o. in da bi moral že predlog vložiti nov upnik

S.d.o.o. To bi lahko kvečjemu držalo (in bi bilo že

brezpredmetno) le, če bi bila pogodba o odstopu terjatve

overjena že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kar pa ni

bila. Ker je bila overjena šele sedaj, je šele tudi sedaj

izpolnjen pogoj "po zakonu overjene listine" za vstop novega

upnika.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v obravnavani

zadevi dne 16.2.1995 predlagal izvršbo na podlagi

izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodbe

Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, opr.št. Pg 142/92

z dne 5.11.1993. Sodišče prve stopnje je dne 28.2.1995

predlagano izvršbo dovolilo in je po podatkih obravnavanega

spisa po stanju na dan izdaje izpodbijanega sklepa omenjeni

sklep o izvršbi postal pravnomočen. Ker v času izdaje sklepa

o izvršbi sodišče prve stopnje ni razpolagalo s pogodbo o

odstopu terjatve z dne 9.6.1994 (iz katere izhaja, da je

upnik, ki je predlagal izvršbo v obravnavani zadevi, svojo

terjatev iz prej omenjene pravnomočne sodbe odstopil drugemu

upniku), ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve

stopnje, češ da je spregledalo napako, ki naj bi bila v tem,

da predloga za izvršbo ni vložil upnik - materialnopravni

upravičenec do terjatve iz pogodbe o odstopu terjatve;

sodišče prve stopnje je torej glede na predložene podatke

ravnalo pravilno.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24. čl. v zvezi s

prehodom terjatve ureja dve situaciji; prvo, po kateri

dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po

zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev

prenesena nanj (prehod terjatve pred vložitvijo predloga za

izvršbo - 1. odst.), in drugo, po kateri pride do spremembe

upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odst.).

Obravnavani primer pa ne predstavlja niti situacije po 1.

odst. in niti po 3. odst. 24. čl. ZIZ, saj je očitno

materialnopravno terjatev na podlagi pogodbe prešla na

novega upnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, kljub

temu pa je predlog za izvršbo vložil upnik iz izvršilnega

naslova. V zvezi s tem je po mnenju pritožbenega sodišča

zmotno stališče pritožnika, češ da predloga za izvršbo ne bi

mogel vložiti novi upnik že zato, ker pogodba o odstopu

terjatve ni bila overjena pred tem, ampak šele kasneje tekom

obravnavanega postopka, saj gre za to, da je terjatev prešla

na novega upnika že ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve,

vendar se ta okoliščina v procesne namene dokazuje z javno

ali s po zakonu overjeno listino. Glede na to je odločitev

sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, vendar

iz razlogov, ki so zgoraj navedeni.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v

zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.