Appeal dismissed; amendment of claim for non-pecuniary damages rejected as unsuitable and procedurally improper.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se p o t r d i

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka je v vlogi izjavila, da takšni spremembi

tožbe nasprotuje. Glede na določilo 185. čl. Zakona o

pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko sodišče dovoli

spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, je

sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu med drugim

ugotavljalo, ali bi bila dovolitev spremembe tožbe smotrna

za dokončno ureditev razmerja med strankama.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dovolilo

spremembe tožbe z njeno razširitvijo na nepremoženjsko škodo

v znesku 5.000.000,00 SIT s p.p. V obrazložitvi je navedlo,

da tožena stranka ni privolila v premembo tožbe, dovolilo pa

je tudi ni sodišče, ker gre za zahtevek, ki temelji na drugi

dejanski in pravni podlagi kot zahtevek, o katerem teče

pravda. Poleg tega pa gre za škodo, ki je tožniku očitno

nastala kot fizični osebi, zato je sploh ni mogoče

obravnavati po pravilih o gospodarskih sporih in se ne more

uveljavljati skupaj s prvotnim zahtevkom. Nobenega razloga

ni, da se ne bi vložila nova tožba. Razširitev tožbe pa tudi

ne bi bila smotrna z vidika dokončne ureditve razmerja med

strankama po prvotnem zahtevku, glede na to, da je bilo v

tej zadevi enkrat že odločeno na prvi stopnji. Sprememba

tožbe pa je nedopustna tudi z vidika 362. čl. ZPP, saj smejo

stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova

dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje

krivde v dosedanjem postopku niso mogle navesti oziroma

predložiti.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svojem

pooblaščencu vložila pritožbo, v kateri navaja, da je

zahtevek na plačilo imaterialne škode v znesku 5.000.000,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi označila v vlogi z dne

7.9.2004 kot drugi podrejeni samostojni tožbeni zahtevek.

Tudi ta zahtevek izhaja iz iste dejanske podlage. Zaradi

enostranske prekinitve pogodbe in izprtja tožnika iz

trgovine s strani tožene stranke so se pričele širiti

govorice, zaradi katerih je trpel ugled tožnika kot

samostojnega podjetnika. Tožnik ni mogel biti več samostojni

podjetnik in tudi ni mogel dobiti službe. Zahteval je samo

simbolično odškodnino, ki je zaradi ravnanja tožene stranke,

ki se obravnava v tej pravdi - to je zaradi neupravičenega

enostranskega razdrtja pogodbe in že pravnomočno razsojenega

nezakonitega izprtja iz trgovine (motenjska pravdna zadeva

Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P 260/2000, potrjena s

sklepom Višjega sodišča v Kopru Cp 1081/2001), nastala na

njegovem dobrem imenu, časti in ugledu človeka in

samostojnega podjetnika. Tožeča stranka je smatrala, da bi

bilo obravnavanje vseh zahtevkov pred naslovnim sodiščem

sicer smotrno, vendar naslovno sodišče kot gospodarsko

sodišče res ni pristojno za obravnavanje zahtevka za plačilo

odškodnine zaradi imaterialne škode, zato je tožnik dne

7.9.2004, pred sprejemom izpodbijanega sklepa, naslovnemu

sodišču predlagal, da tožbeni zahtevek za plačilo

imaterialne škode, kot ga je pravilno opredelil v vlogi z

dne 7.9.2004, odstopi pristojnemu sodišču. Kljub takšnemu

pravočasnemu predlogu tožnika je naslovno sodišče dne

8.9.2004 sprejelo sklep, da razširitve tožbe ne dovoli,

namesto da bi tožbo po predlogu tožnika odstopilo

pristojnemu sodišču.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Tožeča stranka je z vlogo z dne 26.5.2004 spremenila tožbo

tako, da je poleg odškodnine zaradi izgubljene provizije (v

posledici zatrjevane neutemeljene odpovedi pogodbe o prodaji

blaga, podane s strani tožene stranke), uveljavljala še

odškodnino v znesku 5.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi za nematerialno škodo na dobrem imenu, časti in

ugledu tožnika kot človeka in samostojnega podjetnika.

Tožena stranka je v vlogi z dne 3.6.2004 izjavila, da takšni

spremembi tožbe nasprotuje. Glede na določilo 185. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko sodišče

dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira,

je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu med drugim

ugotavljalo, ali bi bila dovolitev spremembe tožbe smotrna

za dokončno ureditev razmerja med strankama. Pri tem je

zaključilo, s takšnim zaključkom pa se pritožbeno sodišče

strinja, da je bila sprememba tožbe uveljavljena šele potem,

ko je bilo v obravnavni zadevi enkrat že odločeno s sodbo

prvostopnega sodišča z dne 11.12.2002 v zvezi s sklepom

pritožbenega sodišča z dne 19.2.2004 (in je torej bil v

precejšnjem obsegu izveden dokazni postopek), tako da

sprememba tožbe z uveljavitvijo zahtevka na drugi dejanski

in pravni podlagi, ne bi bila smotrna; sodišče prve stopnje

bo torej spremembo tožbe moralo vpisati kot novo tožbo. Nima

pa prav pritožba, češ da je že tožnik predlagal (le), da naj

se sprememba tožbe odstopi pristojnemu sodišču: v vlogi z

dne 7.9.2004 je sicer res predlagal tudi to, vendar pa

hkrati tudi, da naj glede njegovih tožbenih zahtevkov

sodišče izda ustrezen obrazložen sklep, zoper katerega bo

lahko vložil pritožbo, sodišče prve stopnje pa je z

izpodbijanim sklepom storilo ravno to.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje.