Appeal dismissed; court must consider both final judgments on debt objection when calculating interest.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu

p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker sta oba sklepa, ki predstavljata odločitev o delu

ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, postala pravnomočna,

je pravdno sodišče moralo upoštevati oba: drugonavedenega,

ker je bil z njegovo pravnomočnostjo začet pravdni postopek,

ko pa je zadevo obravnavalo vsebinsko, je moralo upoštevati

tudi prvonavedeni sklep, s katerim so upniku pravnomočno

priznane, poleg glavnice v znesku 67.465,60 SIT, tudi

zakonske zamudne obresti od tega zneska od zapadlosti do

plačila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo in sklepom (prav: sklepom) je sodišče

prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu

opr.št. Ig 98/00820 z dne 20.11.1998 v navedbi imena tožene

stranke popravilo tako, da jo je navedlo kot I.T. d.o.o.

(namesto I.d.o.o. P.), sicer pa je navedeni sklep vzdržalo v

veljavi v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v

znesku 19.504,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

20.11.1998 do plačila; razveljavilo navedeni sklep o izvršbi

v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.767,60 SIT z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.11.1998 do plačila, ter v

tem delu ustavilo pravdni postopek; zavrglo tožbeni zahtevek

(prav: tožbo) v delu, da je tožena stranka dolžna plačati

tožeči stranki 67.724,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi

od 16.1.2002 do plačila.

Proti navedenemu sklepu je v delu, v katerem v sporu ni

uspela, tožeča stranka po svoji pooblaščenki vložila

pritožbo zaradi bistvene kršitve postopka in napačno

ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagala njeno

spremembo tako, da višje sodišče tožbenemu zahtevku ugodi

ter tožeči stranki prisodi tudi stroške pravdnega postopka z

zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi opozarja, da je

sklep o zavrženju dela tožbenega zahtevka pod tč. 3 izreka

sodbe sodišče oprlo na sklep Višjega sodišča v K. št. Cpg

668/98 z dne 1.4.1999. Četudi je z navedenim sklepom Višje

sodišče v K. sklep o izvršbi razveljavilo le glede glavnice

13.767,60 SIT s pp in glede vseh izvršilnih stroškov s pp,

kot se navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ni mogoče

mimo kasneje (dne 11.6.1999) sprejetega sklepa Okrajnega

sodišča v P., ki je pod tč. I. ugotovilo, da je sklep o

izvršbi pravnomočen le glede plačila 67.465,60 SIT in pod

tč. II., da se v preostalem delu sklep o izvršbi razveljavi

ter pod tč. III., da bo o zahtevku in stroških odločalo

sodišče v pravdnem postopku. Izhajajoč iz navedenega sklepa

bi bilo dolžno pravdno sodišče odločati tudi o obrestnem

zahtevku na glavnico 67.465,60 SIT, ki ga je morala tožeča

stranka zaradi določnosti kapitalizirati, v kapitaliziranem

znesku pa znašajo 67.724,60 SIT. O tem zahtevku glede na

sklep Okrajnega sodišča v P. z dne 11.6.1999 ni bilo

pravnomočno odločeno. S sodbo pa ni bilo odločeno o stroških

pravdnega postopka, priglašenih na naroku dne 3.6.2003 in v

vlogi z dne 16.1.2002.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka, tedaj

kot upnica, dne 11.11.1998 vložila predlog za izvršbo na

podlagi verodostojnih listin, dveh faktur za dolžniku

dobavljeno blago in enega obračuna obresti, skupaj za

glavnico v znesku 81.233,20 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 9.11.1998 do plačila in za stroške izvršilnega

postopka. Sodišče prve stopnje je 20.11.1998 izdalo sklep o

izvršbi, dolžnik pa je zoper ta sklep 30.11.1998 vložil

ugovor, češ da blaga po enem računu (ki glasi na znesek

13.767,60 SIT), ni nikoli prejel, dobavnice, nanašajoče se

na ta račun pa tudi ni podpisal nihče od dolžnikovih

delavcev; glede na to je od upnika zahteval dobropis za ta

račun, a ga ni prejel, preostalo terjatev pa je pripravljen

plačati takoj, ko bo prejel dobropis. Sodišče prve stopnje

je ugovor dolžnika štelo za neobrazložen in zato

neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem

odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. čl. tedaj veljavnega

Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Višje sodišče v K. je

s sklepom opr.št. Cpg 668/98-2 z dne 1.4.1999 pritožbi

dolžnika deloma ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v

delu, ki se nanaša na terjatev v znesku 13.767,60 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede izvršilnih stroškov,

ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v

nadaljnji postopek, sicer pa je pritožbo dolžnika zavrnilo

kot neutemeljeno in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep

o izvršbi sodišča prve stopnje. Po prejemu spisa od

pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje dne 11.6.1999

izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je sklep o izvršbi

z dne 20.11.1998 postal pravnomočen glede zneska 67.465,60

SIT (tj. del glavnice, ki presega znesek 13.767,60 SIT), v

ostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s

katerim je bila dovoljena izvršba ter sklenilo, da bo o

zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno

sodišče v Kopru. Zoper ta sklep ni bila vložena pritožba in

je postal pravnomočen dne 23.7.1999.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo glede na zgoraj

opisano stanje stvari, o delu dolžnikovega ugovora zoper

sklep o izvršbi, odločeno dvakrat, in sicer prvič s sklepom

višjega sodišča z dne 1.4.1999, s katerim je bil sklep o

izvršbi razveljavljen le za znesek glavnice v višini

13.767,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.11.1998

do plačila (ter glede izvršilnih stroškov), v preostalem

delu, torej za glavnico v znesku 67.465,60 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 9.11.1998 do plačila pa je bil ugovor

dolžnika zavrnjen in sklep o izvršbi potrjen. Zatem pa je

sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11.6.1999, potem ko je

ugotovilo pravnomočnost sklepa o izvršbi glede glavnice v

znesku 67.465,60 SIT, o ugovoru v preostalem delu ponovno

odločalo in mu je ugodilo tako, da je sklep o izvršbi

razveljavilo in stvar spravilo v pravdo (torej glede

preostalega dela glavnice v znesku 13.767,60 SIT ter

zakonskih zamudnih obresti od - celotnega - zneska 81.233,00

SIT od 9.11.1998 do plačila in glede izvršilnih stroškov).

Ker sta oba sklepa, ki predstavljata odločitev o delu

ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, torej tako sklep

višjega sodišča z dne 1.4.1999, kot tudi sklep prvostopnega

sodišča z dne 11.6.1999, postala pravnomočna, je pravdno

sodišče moralo upoštevati oba: drugonavedenega, ker je bil z

njegovo pravnomočnostjo začet pravdni postopek, ko pa je

zadevo obravnavalo vsebinsko (potem, ko je tožeča stranka

umaknila tožbo glede dela glavnice v višini 13.767,60 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.11.1998 do plačila - 2.

tč. izreka), je moralo upoštevati tudi prvonavedeni sklep, s

katerim so upniku pravnomočno priznane, poleg glavnice v

znesku 67.465,60 SIT, tudi zakonske zamudne obresti od tega

zneska od zapadlosti (tj. od 9.11.1998) do plačila. Glede na

to je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odst. 319. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem mora med

postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar

že pravnomočno razsojena, utemeljeno zavrglo tožbo v tem

delu (3. tč. izreka ), pri čemer pa na pravilnost njegove

odločitve ne more vplivati okoliščina, da je tožeča stranka

v pravdi zakonske zamudne obresti od glavnice 67.465,60 SIT

kapitalizirala (te predstavljajo znesek 67.724,60 SIT), saj

gre v obeh primerih za eno in isto stvar (enkrat za obresti,

ki so priznane od zapadlosti do plačila, drugič pa za

obresti, ki so kapitalizirane na določen datum). Kar se pa

tiče pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje z

izpodbijano odločbo ni odločalo o pravdnih stroških tožeče

stranke, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve

stopnje s sklepom z dne 17.5.2005 zahtevek tožeče stranke za

povrnitev pravdnih stroškov zavrnilo in je ta sklep postal

pravnomočen.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke

zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo

sklep sodišča prve stopnje.