Appeal court allows debtor's objection to enforcement based on unpaid debts and witness testimony.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court overturned the first-instance judgment that dismissed the debtor's objection to enforcement proceedings. The debtor argued that debts were paid and requested witness testimony to prove this, while the lower court had rejected the objection as vague and unsupported by evidence. The court found the objection valid because the debtor clearly identified the witnesses and the facts alleged would likely lead to a rejection of the creditor's claim if proven.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 61. čl.; When a debtor objects to enforcement based on unpaid debts, the objection is valid if the debtor alleges facts that would likely defeat the creditor's claim and proposes specific evidence, such as witness testimony, even if not fully detailed at the enforcement stage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep
s p r e m e n i tako, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o
izvršbi opr.št. Ig 2004/00633-3 z dne 29.9.2004 ugodi in se
ta sklep razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba
(2. tč. izreka) ter bo o zahtevku in stroških odločeno v
pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru.
[JEDRO]
Kot dokaz o tej okoliščini je dolžnik predlagal "zaslišanje
strank". Tega dokaznega predloga sicer res ni konkretneje
opredelil (z imeni in naslovi tistih, ki naj bodo
zaslišani), vendar pa, ker sta stranki tega postopka
samostojna podjetnika, torej fizični osebi, ne more biti
dvoma o tem, za kateri osebi gre.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi
verodostojne listine z dne 29.9.2004. V obrazložitvi je
navedlo, da je dolžnik vložil neobrazložen ugovor, za svoje
navedbe ni predlagal in ne predložil nobenega dokaza,
navedbe so zgolj pavšalne in nekonkretizirane.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo in
predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da prvo sodišče ni v
celoti upoštevalo njegovih navedb in da je težko obrazložiti
nekaj, kar je že zdavnaj poravnano, listine, ki jih domnevni
upnik utemeljuje kot verodostojne, kažejo na to, da so
neresnične. Vseskozi navaja, da mu je ob deložaciji iz
prostorov leta 2003 sodni izvršitelj med ostalim odnesel
nekaj dokumentacije, prav iz teh in drugih razlogov je
kazenski postopek zoper sodnega izvršitelja pred Okrajnim
sodiščem v Ilirski Bistrici. Nekaj dokumentacije sicer ima,
vendar se ne ujema z zatrjevanim, da je dolžan domnevnemu
upniku. Prav tako je res, da bi moral dokazovati nedokazano
skozi papirje, ki jih nima, ker so ostali v posesti sodnega
izvršitelja. Meni, da lahko edino s pričami na javni
obravnavi dokaže, da ni nič dolžan.
Pritožba dolžnika je utemeljena.
V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi
verodostojne listine, konkretno, izpisa odprtih postavk št.
219/04. Dolžnik lahko na tej podlagi izdanemu sklepu o
izvršbi ugovarja, pri čemer je njegov ugovor obrazložen, če
v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če
predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih
navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in
zavarovanju, ZIZ). Pri tem pa morajo biti po dolžniku
zatrjevana dejstva takšna, da bi v sledeči pravdi na njihovi
podlagi prišlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, če bi se ta
dejstva izkazala za resnična. V predmetni zadevi je dolžnik
v ugovoru sicer priznal, da je bil z upnikom v poslovnem
razmerju, saj je navajal, da je od njega kupoval ribe.
Vendar pa je hkrati trdil, da mu je dobavljene ribe sproti
plačeval in da je bil pogoj za redno dobavo ribe vedno
sprotno plačilo. Kot dokaz je predlagal tudi "zaslišanje
strank". Glede na vsebino ugovora po mnenju pritožbenega
sodišča ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve
stopnje, da so navedbe v ugovoru pavšalne in
nekonkretizirane in da ni dolžnik predlagal nobenega dokaza;
gre za to, da je dolžnik v ugovoru navajal, da je račune
sproti plačeval, kot dokaz o tej okoliščini pa je predlagal
"zaslišanje strank". Tega dokaznega predloga sicer res ni
konkretneje opredelil (z imeni in naslovi tistih, ki naj
bodo zaslišani), vendar pa, ker sta stranki tega postopka
samostojna podjetnika, torej fizični osebi, ne more biti
dvoma o tem, za kateri osebi gre. Za navedeno fazo postopka
takšne trditve zadoščajo, ali pa tudi držijo, bo sodišče
presojalo v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku. Ker je
torej ugovor dolžnika utemeljen, je pritožbeno sodišče
pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo
tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo v
delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. tč. izreka) ter
sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem
postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru (7. tč. 2 odst. 32.
čl. in 2. tč. 1. odst. 481. čl. ter 1. odst. 46. čl. ZPP).