Appeal court allows debtor's objection to enforcement based on unpaid debts and witness testimony.

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep

s p r e m e n i tako, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o

izvršbi opr.št. Ig 2004/00633-3 z dne 29.9.2004 ugodi in se

ta sklep razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba

(2. tč. izreka) ter bo o zahtevku in stroških odločeno v

pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru.

[JEDRO]

Kot dokaz o tej okoliščini je dolžnik predlagal "zaslišanje

strank". Tega dokaznega predloga sicer res ni konkretneje

opredelil (z imeni in naslovi tistih, ki naj bodo

zaslišani), vendar pa, ker sta stranki tega postopka

samostojna podjetnika, torej fizični osebi, ne more biti

dvoma o tem, za kateri osebi gre.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo

ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi

verodostojne listine z dne 29.9.2004. V obrazložitvi je

navedlo, da je dolžnik vložil neobrazložen ugovor, za svoje

navedbe ni predlagal in ne predložil nobenega dokaza,

navedbe so zgolj pavšalne in nekonkretizirane.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo in

predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da prvo sodišče ni v

celoti upoštevalo njegovih navedb in da je težko obrazložiti

nekaj, kar je že zdavnaj poravnano, listine, ki jih domnevni

upnik utemeljuje kot verodostojne, kažejo na to, da so

neresnične. Vseskozi navaja, da mu je ob deložaciji iz

prostorov leta 2003 sodni izvršitelj med ostalim odnesel

nekaj dokumentacije, prav iz teh in drugih razlogov je

kazenski postopek zoper sodnega izvršitelja pred Okrajnim

sodiščem v Ilirski Bistrici. Nekaj dokumentacije sicer ima,

vendar se ne ujema z zatrjevanim, da je dolžan domnevnemu

upniku. Prav tako je res, da bi moral dokazovati nedokazano

skozi papirje, ki jih nima, ker so ostali v posesti sodnega

izvršitelja. Meni, da lahko edino s pričami na javni

obravnavi dokaže, da ni nič dolžan.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi

verodostojne listine, konkretno, izpisa odprtih postavk št.

219/04. Dolžnik lahko na tej podlagi izdanemu sklepu o

izvršbi ugovarja, pri čemer je njegov ugovor obrazložen, če

v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če

predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih

navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in

zavarovanju, ZIZ). Pri tem pa morajo biti po dolžniku

zatrjevana dejstva takšna, da bi v sledeči pravdi na njihovi

podlagi prišlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, če bi se ta

dejstva izkazala za resnična. V predmetni zadevi je dolžnik

v ugovoru sicer priznal, da je bil z upnikom v poslovnem

razmerju, saj je navajal, da je od njega kupoval ribe.

Vendar pa je hkrati trdil, da mu je dobavljene ribe sproti

plačeval in da je bil pogoj za redno dobavo ribe vedno

sprotno plačilo. Kot dokaz je predlagal tudi "zaslišanje

strank". Glede na vsebino ugovora po mnenju pritožbenega

sodišča ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve

stopnje, da so navedbe v ugovoru pavšalne in

nekonkretizirane in da ni dolžnik predlagal nobenega dokaza;

gre za to, da je dolžnik v ugovoru navajal, da je račune

sproti plačeval, kot dokaz o tej okoliščini pa je predlagal

"zaslišanje strank". Tega dokaznega predloga sicer res ni

konkretneje opredelil (z imeni in naslovi tistih, ki naj

bodo zaslišani), vendar pa, ker sta stranki tega postopka

samostojna podjetnika, torej fizični osebi, ne more biti

dvoma o tem, za kateri osebi gre. Za navedeno fazo postopka

takšne trditve zadoščajo, ali pa tudi držijo, bo sodišče

presojalo v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku. Ker je

torej ugovor dolžnika utemeljen, je pritožbeno sodišče

pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo

tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo v

delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. tč. izreka) ter

sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem

postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru (7. tč. 2 odst. 32.

čl. in 2. tč. 1. odst. 481. čl. ter 1. odst. 46. čl. ZPP).