Appeal dismissed; creditor's withdrawal of enforcement request must be clear and unambiguous.

Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Z vložitvijo predloga za izvršbo je bil uveden postopek

izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1. odst. 43. čl.

določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove

privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo,

njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme biti dvoma

o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot umik

predloga za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo

predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da ga upnik ni v

določenem 8-dnevnem roku dopolnil s predložitvijo

verodostojne listine.

Proti navedenemu sklepu je upnik (ki sebe v pritožbi

poimenuje kot tožeča stranka, nasprotno stranko pa kot

tožena stranka) vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov

in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je

21.12.2004 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne

listine. Vendar pa je po njegovi vložitvi ugotovil, da za

leto 2001, kljub nespornim določilom pogodbe, računa za

plačilo zakupnine ni izstavil oziroma so bili izstavljeni

računi zavrnjeni, tako da jih ni knjižil v svoje poslovne

knjige. V izogib ugovora nasprotne stranke zoper sklep o

izvršbi je dne 21.1.2005 vložil pripravljalno vlogo, s

katero je zgolj popravil svoj zahtevek, s katerim je

predlagal, da sodišče nasprotni stranki naloži plačilo

vtoževane terjatve. S tem je smiselno umaknil predlog za

izvršbo in je tako smiselno predlagal, da se postopek

nadaljuje kot s tožbo. Sodišče bi zato moralo ob pravilni

uporabi materialnega prava nadaljevati postopek kot s tožbo,

ob smiselni uporabi določil 1. odst. 434. čl. ZPP. Predlog

za izvršbo na podlagi verodostojne listine je namreč v delu,

s katerim naloži plačilo vtoževane terjatve dolžniku (toženi

stranki) identičen plačilnemu nalogu oziroma pomeni le

njegovo nadgradnjo z delom, s katerim sodišče dovoli

predlagano izvršbo. Samo dejstvo, da je bil prvotni predlog

naslovljen kot "predlog za izvršbo" in vpisan v "Ig"

vpisnik, nima in ne sme imeti materialnopravnih in procesnih

posledic, ki bi vodile do odreka pravnega varstva osebi, ki

je pomotoma naslovila vlogo z drugim nazivom. Sam naziv

vloge namreč za postopek ni relevanten. Poleg navedenega se

upnik sklicuje tudi na dejstvo, da je bila v navedenem

primeru stvarna pristojnost naslovnega sodišča v celoti

podana in bi tako lahko sodišče samo nadaljevalo postopek

kot s tožbo. Tudi sprememba postopka (iz izvršilnega v

pravdni postopek) ne more imeti takih posledic, kot izhajajo

iz sklepa naslovnega sodišča. Upnik sklep izpodbija tudi iz

razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz njega

namreč izhaja, da ga je sodišče pozvalo na dopolnitev

predloga za izvršbo, da pa se upnik temu ni odzval. To ne

drži, saj je na sodišče naslovil pripravljalno vlogo z dne

21.1.2005.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pri obravnavani zadevi ne gre za to, ali je vloga stranke, s

katero je uveden določen sodni postopek vpisana v en ali

drug vpisnik sodišča, kot to zmotno meni pritožba, ravno

tako pa ne gre za vprašanje, ali je vloga upnika, s katerim

je bil uveden predmetni postopek, po vsebini predstavljala

nekaj drugega kot to, kar je navedeno v njenem nazivu. Res

je, da mora sodišče vlogo stranke obravnavati po vsebini, ne

pa po njenem nazivu in pritožnik ima prav, da sam naziv

vloge za postopek ni relevanten. Vendar pa je v obravnavanem

primeru naziv vloge upnika povsem skladen z njeno vsebino:

upnik je dne 21.12.2004 vložil predlog za izvršbo na podlagi

verodostojne listine. Ta predlog vsebuje vse v zakonu

določene sestavine (40. in 41. čl. Zakona o izvršbi in

zavarovanju, ZIZ), tako da ni moglo biti dvoma, da je šlo za

vlogo, s katero je upnik predlagal izvršbo na podlagi

verodostojne listine. Z vložitvijo predloga za izvršbo je

bil uveden postopek izvršbe (1. odst. 2. čl. ZIZ). ZIZ v 1.

odst. 43. čl. določa, da lahko upnik med postopkom brez

dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za

izvršbo, njegov umik mora biti jasen in določen in ne sme

biti dvoma o njegovi vsebini, če naj ga sodišče upošteva kot

umik predloga za izvršbo. Glede na to nima prav pritožnik,

češ da bi moralo sodišče prve stopnje njegovo pripravljalno

vlogo z dne 21.1.2005 smiselno šteti kot umik predloga za

izvršbo. Ker je torej že uvedeni izvršilni postopek še vedno

aktualen, sodišče prve stopnje ni moglo samo šteti te vloge

upnika kot tožbe (v njej so sicer navedeni vsi podatki po

180. in 105. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ki jih

mora vsebovati tožba), v povezavi s katero sicer pritožnik

nima prav, da bi bilo za obravnavo spora stvarno pristojno

isto sodišče (1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP). Možnost, da se

izvršilni postopek, ki teče po predlogu za izvršbo na

podlagi verodostojne listine, prevesi v pravdnega, je podana

le v primeru, če dolžnik zoper izdani sklep o izvršbi vloži

obrazložen in zato utemeljen ugovor.

Ker v obravnavani zadevi upnik ni ravnal skladno s pozivom

sodišča prve stopnje, da predloži verodostojno listino, je

bil izpodbijani sklep utemeljeno izdan. Pritožba upnika zato

ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter

potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v

zvezi s 15. čl. ZIZ).