Shareholders' appeal dismissed; Board must define asset contribution details per Company Law Art. 331(2).

Pritožba tožečih strank se zavrne in se p o t r d i

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V 2. odst. 331. čl. ZGD je izrecno določeno, da je uprava

tista, ki mora določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od

katere družba predmet pridobiva in nominalni znesek delnic,

ki jih je treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v

pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta

in nominalnega zneska delnic neobvezna sestavina

pooblastila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo

predlog tožečih strank za izdajo začasne odredbe, s katero

naj se toženi stranki prepove: 1.) predlagati vpis sklepa o

spremembi statuta zaradi odobrenega kapitala, ki se nanaša

na povečanje osnovnega kapitala, ki ga je sprejela skupščina

tožene stranke na svoji seji dne 29.6.2005 pod zap.št. 5

notarskega zapisnika SV 723/05, sicer se ji izreče denarna

kazen v višini 50.000.000,00 SIT, katero izterja sodišče po

uradni dolžnosti; 2.) izvrševanje v predhodni točki

navedenega sklepa, sicer se ji izreče denarna kazen v višini

50.000.000,00 SIT, ki jo izterja sodišče po uradni

dolžnosti.

Proti navedenemu sklepu sta tožeči stranki po svoji

pooblaščenki vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov

po ZPP in predlagali njegovo spremembo tako, da pritožbeno

sodišče ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Trdita, da

je odločitev sodišča nepravilna in v nasprotju z zakonom.

Skladno s 364. čl. ZGD lahko delničarji vedno izpodbijajo

sklep skupščine, če je njegova vsebina v nasprotju z zakonom

ali statutom. Pri oceni utemeljenosti zahtevka je potrebno

upoštevati tudi ekonomsko vsebino oziroma posledice sprejema

izpodbijanega sklepa za delničarja, ki zahteva sodno varstvo

z izpodbojno tožbo in ne le formalnih. Zato je ocena sodišča

o neobstoju terjatve na razveljavitev izpodbijanih

skupščinskih sklepov najmanj preuranjena. Pri povečanju

kapitala s stvarnimi vložki lahko pride ekonomsko gledano do

oškodovanja manjšinskih delničarjev pri dveh vprašanjih: pri

oceni vrednosti stvarnega vložka in pri oceni vrednosti

kapitala delniške družbe, ki je osnova za dokapitalizacijo.

Po zakonu daje mnenje na vrednost stvarnega vložka revizor,

ki pa se ne ukvarja s pošteno tržno vrednostjo stvarnega

vložka, zato je osnovna nevarnost v tem, da bo stvarni

vložek upoštevan po previsoki vrednosti. To pomeni, da bi

oseba, ki je opravila dokapitalizacijo s stvarnim vložkom,

pridobila neupravičeno visok delež kapitala in bi se na tak

način zmanjšal sorazmerni delež kapitala manjšinskega

delničarja. Pri dokapitalizaciji je nadalje vedno najbolj

pomembna cena, po kateri se ta vrši, kar pomeni, po kakšni

vrednosti je upoštevana osnova - kapital na katerega se

izvrši dokapitalizacija. Ta osnova je korektna takrat, ko je

za izhodišče vrednosti izdelana ocenjena vrednost družbe, ki

zopet predstavlja pošteno tržno vrednost. V primeru

upoštevanja prenizke osnove so manjšinski delničarji zopet

oškodovani, saj se jim po končani dokapitalizaciji zmanjša

sorazmerni delež na kapitalu. Sodišče sicer pritrjuje

navedbam tožečih strank, da obstaja možnost, da bi uprava

tožene stranke tožečima onemogočila nakup novih delnic, če

se bo odločila za izdajo delnic za stvarne vložke, za kar jo

je skupščina pooblastila brez omejitev, ne strinja pa se s

trditvijo tožečih strank, da je zato izpodbijani sklep v

nasprotju z zakonom, ker ne upošteva zakonskih pogojev za

izključitev prednostne pravice. Kljub temu, da sodišče

ocenjuje, da ima povečanje kapitala s stvarnimi vložki lahko

enak dejanski učinek kot izključitev prednostne pravice,

konkretno situacijo ocenjuje drugače in navaja, da ZGD v

poglavju o odobrenem kapitalu za veljavno odločitev uprave o

izdaji delnic za stvarne vložke zahteva le pooblastilo, v

katerem je ta možnost opredeljena in soglasje nadzornega

sveta. Pri tem pa ne upošteva, da je določbe 2. odst. 331.

čl. ZGD v konkretnem primeru dopustno brati le skupaj z

določbami 2. odst. 329. čl. ZGD. Tožnika vztrajata pri tem,

da izpodbijani sklep, ki dopušča možnost izdaje delnic za

stvarne vložke, po svoji vsebini predpostavlja oziroma

pomeni možnost izključitve prednostne pravice do novih

delnic. Tožnika menita, da je za pravilno oceno

utemeljenosti obstoja terjatve upoštevati tudi zadevo Pg

316/2004 Okrožnega sodišča v Kopru, ker je s tem izkazano,

da gre za ponavljajoče poskuse, da se tožnika kot manjšinska

delničarja "iztisneta" iz družbe brez nadomestila. Res je

sicer, da izključitev prednostne pravice ni nujna sestavina

statutarnega pooblastila o odobrenem kapitalu. Vendar ne iz

komentarja ne iz zakonskega besedila in ne iz literature ne

izhaja, da uprava v okviru pooblastil lahko odloči o

izključitvi prednostne pravice, če to ni izrecno določeno v

pooblastilu. Zato pooblastilo upravi, tako kot je sprejeto,

torej da uprava lahko sprejme sklep, da se poveča osnovni

kapital tudi za stvarne vložke, ne da bi istočasno bilo dano

izrecno pooblastilo upravi, da odloči tudi o izključitvi

prednostne pravice obstoječih delničarjev, sploh ni

uresničljivo. V tej pravdi gre za izpodbijanje sklepa o

spremembi statuta. Če bo ta vpisana v sodni register, bosta

tožnika pri možnosti nasprotovanja povečanju kapitala za

stvarne vložke in izključitvi prednostne pravice, izgubila

pravno varstvo, ki jima ga sedaj daje zakon in veljavni

statut družbe. Zato sta tudi predlagala izdajo začasne

odredbe. ZIZ določa, da za utemeljenost predloga za izdajo

začasne odredbe zadostuje tudi, če izkaže upnik za verjetno,

da mu bo terjatev nastala. Res je, da uprava tožene stranke

v okviru odobrenega kapitala še ni sprejela nobenega sklepa,

vendar, ko in če ga bo, tožnika ne bosta več imela pravnega

varstva. Tožeči stranki tudi menita, da tožena stranka z

izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za

neutemeljeno, ne bi utrpela hujših posledic od tistih, ki bi

brez izdaje začasne odredbe nastale tožečima strankama.

Pritožba tožečih strank ni utemeljena.

Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožena stranka na seji

skupščine dne 29.6.2005 sprejela sklep št. 5, s katerim je

statut spremenila tako, da je vanj vnesla določbo o

odobrenem kapitalu, ki znaša 2.400.000.000,00 SIT, in je

uprava družbe v petih letih od vpisa sprememb statuta v

sodni register upravičena povečati osnovni kapital za

2.400.000.000,00 SIT, kar predstavlja 2.400.000 navadnih

imenskih delnic v nominalni vrednosti 1.000,00 SIT za eno

delnico. Uprava je še pooblaščena, da v okviru prej

navedenega zneska poveča osnovni kapital tudi za stvarne

vložke, pri čemer je za takšno odločitev dolžna predhodno

pridobiti pisno soglasje nadzornega sveta.

Razlog, zaradi katerega tožeči stranki izpodbijata navedeni

sklep skupščine je, da naj bi tožena stranka s tem dejansko

tožečima strankama odvzela možnost, da sodelujeta pri

pridobitvi novih delnic, ker da lahko uprava na podlagi

danega ji pooblastila izključi prednostno pravico

delničarja, saj lahko sama določi upravičence za pridobitev

novih delnic, kar izhaja iz same narave stvarnega vložka.

Glede na to tožeči stranki uveljavljata izpodbojni razlog po

1. tč. 1. odst. 364. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD

s sprem.) - tj., če je vsebina sklepa skupščine v nasprotju

z zakonom ali statutom.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vsebina zgoraj povzetega

sklepa skupščine tožene stranke takšna, kot to določata 1.

odst. 328. čl. ZGD (po katerem lahko statut pooblasti upravo

za najdlje 5 let po vpisu družbe v register, da osnovni

kapital poveča do določenega nominalnega zneska - odobreni

kapital - z izdajo novih delnic za vložke) in 1. odst. 331.

čl. ZGD (po katerem se za stvarne vložke izdajo delnice le,

če to določa pooblastilo in če uprava pridobi soglasje

nadzornega sveta). Ker je torej vsebina izpodbijanega sklepa

takšna, kot je tudi določena v prej navedenih zakonskih

določilih, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče

zaključiti, da sta tožeči stranki verjetno izkazali svojo

(nedenarno) terjatev na razveljavitev zgoraj navedenega

sklepa skupščine. Ocena o tem, ali pa je bila z izpodbijanim

sklepom dejansko tudi izključena prednostna pravica

obstoječih delničarjev, kot to trdita pritožnici, pa bo

predmet nadaljnjega pravdnega postopka in presega okvire

odločanja v postopku o začasni odredbi. V nadaljnjem

postopku se bodo presojale tudi trditve tožečih strank, da

je treba upoštevati tudi ekonomsko vsebino izpodbijanega

sklepa in vse ostalo v zvezi s tem, kar obširneje in na novo

v pritožbi navajata pritožnici.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve

stopnje, da ZGD posebej ureja možnost, da uprava, glede na

dano ji pooblastilo, odloča o izključitvi prednostne pravice

do novih delnic (2. odst. 329. čl. ZGD), posebej pa izdajo

delnic za stvarne vložke, to pod pogojem pridobitve soglasja

nadzornega sveta (1. odst. 331. čl. ZGD), pri čemer le pri

odločitvi o izključitvi prednostne pravice do novih delnic

določa obveznost objave v skladu s 1. odst. 286. čl. ZGD in

obveznost navedbe razlogov za izključitev (4. odst. 313. čl.

ZGD). In ker zadnjenavedeno določilo ni bilo upoštevano, je

sodišče v zadevi Pg 316/2004, na katero se sklicujeta

pritožnici, po zahtevku tožečih strank, razveljavilo sklep

skupščine, vendar pa je tam šlo za pooblastilo, dano upravi,

da izključi prednostno pravico do novih delnic, ne pa za

primer, kakršen je podan v obravnavani zadevi.

Prav pa ima sodišče prve stopnje tudi v delu, ko ugotavlja,

da izpodbijani sklep ni v nasprotju s 13. čl. statuta tožene

stranke; tam je urejena možnost, da skupščina sprejme sklep

o povečanju osnovnega kapitala tudi s stvarnimi vložki, pri

čemer mora v takšnem primeru sklep skupščine vsebovati med

drugim opis stvari ali pravic ter njihovo vrednost in imena

vlagateljev. Gre za to, da ureja izpodbijani sklep drugačno

situacijo od pravkar opisane, in sicer v okviru odobrenega

kapitala pooblastilo upravi, da poveča osnovni kapital tudi

za stvarne vložke. Za takšno situacijo pa je v 2. odst. 331.

čl. ZGD izrecno določeno, da je uprava tista, ki mora

določiti predmet stvarnega vložka, osebo, od katere družba

predmet pridobiva in nominalni znesek delnic, ki jih je

treba za vložek zagotoviti, če to ni določeno že v

pooblastilu; slednje pomeni, da je določitev osebe, predmeta

in nominalnega zneska delnic, neobvezna sestavina

pooblastila. Slednje pa je bilo v obravnavanem primeru

podeljeno upravi s spremembo statuta tožene stranke, tako

kot je to določeno v 1. odst. 328. čl. ZGD, zato ne bi bilo

mogoče v tej fazi postopka zaključiti, da gre za sklep, ki

je v nasprotju s statutom.

Končno pa ni utemeljena niti bojazen tožečih strank, češ da

bi v primeru neizdaje začasne odredbe ostali brez pravnega

varstva oziroma brez možnosti nasprotovanja povečanju

osnovnega kapitala za stvarne vložke; iz izpodbijanega

sklepa je razvidno, da je pooblastilo za povečanje osnovnega

kapitala tudi za stvarne vložke, upravi dano pod pogojem

predhodne pridobitve pisnega soglasja nadzornega sveta. ZGD

sicer ne ureja posebej vprašanja neveljavnosti sklepov

nadzornega sveta, vendar to ne pomeni, da njihove

neveljavnosti ne bi bilo mogoče uveljavljati v postopku pred

sodiščem, če bi bili obremenjeni s postopkovnimi

nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi

(tako: sodba VS II Ips 65/98).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožečih strank

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje.