Appeal allowed: execution halted by one court does not bar new execution request before final order.

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se

r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje

v nadaljnje odločanje.

[JEDRO]

Da je bila izvršba z navedenim izvršilnim sredstvom

ustavljena, sicer drži. Vendar pa je upnik še pred izdajo

izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo z rubežem denarnih

sredstev dolžnice pri več bankah, in ker je bil ta predlog

vložen pred izdajo izpodbijanega sklepa, ga sodišče prve

stopnje ne bi smelo zavrniti iz razloga, ker da je bila

izvršba s takšnim izvršilnim sredstvom že ustavljena, saj je

pomembno, da ni bila že pred tem ustavljena v celoti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ustavilo

izvršbo; 2.) zavrnilo predlog upnika za dovolitev izvršbe na

sredstva na dolžničinem računu pri organizaciji za plačilni

promet. Glede odločitve pod 1.) tč. je v obrazložitvi

navedlo, da upnik ni v določenem roku plačal varščine oz. ni

o tem predložil dokazila; glede odločitve pod 2.) tč. pa, da

je bila že s sklepom z dne 14.5.2001 pravnomočno ustavljena

izvršba z izvršilnim sredstvom, kot je bilo predlagano.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki

vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in

predlagal njegovo spremembo oziroma razveljavitev ter

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Opozarja, da na podlagi določb 3. odst. 34. čl. ZIZ lahko

sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika

dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov,

izvršbo še z drugimi sredstvi oziroma predmeti. Kljub temu,

da je bila izvršba na računu dolžnice pri organizacijah za

plačilni promet že ustavljena s pravnomočnim sklepom, lahko

upnik v istem izvršilnem postopku ponovno predlaga izvršbo s

tem izvršilnim sredstvom. Namen izvršilnega postopka je

poplačilo upnikove terjatve, zato lahko upnik med tekom

izvršilnega postopka prostovoljno izbira sredstva in

predmete izvršbe, s katerimi zahteva poplačilo terjatve. Če

se med tekom izvršilnega postopka izkaže, da izvršba s

predlaganim izvršilnim sredstvom ni uspešna, sodišče pa jo

zaradi dejanskih ali pravnih ovir ustavi, upnik ne izgubi

pravice, da do konca izvršilnega postopka ponovno predlaga

izvršbo z že predlaganim izvršilnim sredstvom oziroma

predmetom. Upnik je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe

predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, s katerim

dnem je sodišče štelo, da je upnik izgubil pravico

opravljati procesna dejanja v izvršilnem postopku. Po

upnikovem mnenju je sodišče štelo, da je bila izvršba z

rubežem dolžničinih premičnin (in s tem celoten izvršilni

postopek) ustavljena zaradi neplačila varščine izvršitelju.

Ker upnik izgubi pravico opravljati procesna dejanja v

izvršilnem postopku šele po prejemu sklepa o ustavitvi

izvršbe in po poteku pritožbenega roka (z dnem ko se

izvršilni postopek konča), je bilo materialno pravo pri

izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabljeno.

Pritožba upnika je utemeljena.

Ker je osnovni namen izvršilnega postopka v čimhitrejšem in

v čimbolj učinkovitem poplačilu upnikove terjatve, Zakon o

izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 3. odst. 34. čl. določa, da

lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog

upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma

predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih

predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in

predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti; edini

mejnik v takšnem primeru je torej konec izvršilnega

postopka. Glede na takšno ureditev ni mogoče soglašati s

stališčem sodišča prve stopnje, da ni mogoče ugoditi

predlogu za dovolitev izvršbe na sredstva na dolžničinih

računih pri organizacijah za plačilni promet, ker je bila

izvršba s tem izvršilnim sredstvom že pravnomočno ustavljena

s sklepom z dne 14.5.2001. Da je bila izvršba z navedenim

izvršilnim sredstvom ustavljena, sicer drži, iz spisa pa je

tudi razvidno, da izvršba na dolžničina sredstva pri vseh

bankah, pri katerih je bila poskušana, ni bila uspešna.

Vendar pa je upnik še pred izdajo izpodbijanega sklepa s

predlogom, vloženim dne 9.7.2004, predlagal izvršbo z

rubežem denarnih sredstev dolžnice pri več bankah, za katere

je od Banke Slovenije pribavil podatke o številkah odprtih

transakcijskih računov in ker je bil ta predlog vložen pred

izdajo izpodbijanega sklepa, ga sodišče prve stopnje ne bi

smelo zavrniti iz razloga, ker da je bila izvršba s takšnim

izvršilnim sredstvom že ustavljena, saj je pomembno, da ni

bila že pred tem ustavljena v celoti. Glede na to je moralo

pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani

sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v

nadaljnje odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem

postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Končno pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve

stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa razpolagalo tudi s

podatkom, da je dolžnica umrla dne 24.11.2004 (obvestilo

Upravne enote Izola z dne 16.12.2004). Glede na to je bil

izpodbijani sklep izdan zoper stranko, ki je ni (več) in je

zato podana kršitev po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi

s 15. čl. ZIZ, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti in je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti

tudi iz tega razloga; sodišče prve stopnje bo moralo

postopek prekiniti glede na 1. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP v

zvezi s 15. čl. ZIZ.