Appeal allowed: Bankruptcy court erred by deducting general costs from secured creditor's claim when special estate sufficed.

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se

r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje

v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Ko je posebna stečajna masa zadoščala za ločeno poplačilo

upnika, pa tudi za njemu pripadajoče stroške stečajnega

postopka, ni bilo osnove za to, da se njegova priznana

terjatev, ki se poplačuje iz posebne stečajne mase, zmanjša

za nanj odpadajoče stroške stečajnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.)

odločilo, da se glavna razdelitev stečajne mase opravi v

skladu s potrjenim osnutkom za glavno delitev stečajne mase,

ki je v spisu na list. št. od 338 do 343; 2.) zavrnilo

ugovor k osnutku glavne razdelitve, ki ga je podal upnik D.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu

vložil pritožbo zaradi kršitve vodenja postopka stečaja,

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne

uporabe materialnega prava. Trdi, da v postopku reševanja

ugovora sodišče ni odgovorilo na očitke ugovora, oziroma je

za svojo utemeljitev navajalo dejstva, ki niso sporna.

Osnovni očitek ugovora je bil, da bi moralo sodišče,

smiselno členu 163 ZPPSL, s sklepom razdeliti posebno

stečajno maso in zoper ta sklep bi se ločitveni upnik lahko

pritožil. Prav tako je upnik ugovarjal, da bi moralo sodišče

ločitvenega upnika poplačati v celoti in za stroške

unovčenja posebne stečajne mase obremeniti posebno stečajno

maso in ne upnikovo terjatev. Posebna stečajna masa je

zadostovala tako za poplačilo stroškov unovčenja posebne

stečajne mase, za poplačilo stroškov stečajnega postopka in

za poplačilo ločitvenega upnika v celoti. Sodišče navaja, da

je pred osnutkom delitve stečajne mase s sklepom dne

27.8.2003 ugotovilo obstoj terjatve in obstoj pravice do

ločenega poplačila ter stečajnemu upravitelju naložilo

plačilo terjatve ob upoštevanju stroškov unovčenja posebne

stečajne mase. Ta sklep ni sporen, ne predstavlja pa sklepa

o delitvi posebne stečajne mase. Sklep je bil izdan v letu

2003, premoženje posebne stečajne mase pa je bilo unovčeno v

letu 2004, kar je razvidno iz sklepa o določitvi stroškov,

ki bremenijo posebno stečajno maso in ki ga je sodišče

izdalo 8.12.2004. Ob izdaji prvega sklepa sodišče ni moglo

vedeti, v kakšni višini se bo to premoženje prodalo. Zoper

oba sklepa se upnik ni pritožil, ker zanj nista sporna,

višina odmerjenih stroškov ni sporna, dejstvo je, da v

nobenem sklepu sodišče stečajnemu upravitelju ne odreja

višine dejanskega izplačila njegove terjatve. To izplačilo

bi moralo sodišče odrediti s posebnim sklepom, izdanim ob

smiselni uporabi člena 163 ZPPSL in ker tega ni storilo, se

upnik zoper višino prejetega izplačila ni mogel pritožiti.

Tak sklep se lahko izda brez posebnega naroka, stečajni

upravitelj pa ne sme iz posebne stečajne mase opraviti

nobenega izplačila, dokler stečajni senat ne izda sklepa o

delitvi posebne stečajne mase. Sam sklep mora vsebovati

ugotovitev o obsegu ločene stečajne mase, ugotovitev o

prenehanju zastavnih pravic in realih bremen, določitev

višine stroškov prodaje tega premoženja, ki se poplačajo iz

ločene stečajne mase in ugotovitev upnikove terjatve, ki se

poplača iz ločene stečajne mase. S tem je sodišče opustilo

dejanje v postopku in to v škodo ločitvenega upnika. Zato so

tudi navedbe iz sklepa neutemeljene, saj sodišče z dvema

citiranima sklepoma ni odločilo o višini izplačila posebne

stečajne mase in sodišče v svojem sklepu ne pojasnjuje,

zakaj tega sklepa ni izdalo. S tem je ločitveni upnik

izkazal tudi pravni interes za vložitev ugovora zoper

osnutek delitve glavne stečajne mase. Upnik je v stečajnem

postopku nad dolžnikom prijavil terjatev s pravico do

ločenega poplačila v višini 49.736.889,00 SIT s p.p.

Terjatev s pravico do ločenega poplačila je bila v celoti

priznana. Upnik je brez posebnega sklepa prejel izplačilo iz

posebne stečajne mase, ob izplačilu pa je bil od zneska

njegove terjatve odbit znesek stroškov v višini 4.483.429,00

SIT. Iz osnutka delitve glavne stečajne mase je razvidno, da

je stečajni upravitelj iz posebne stečajne mase izplačal

priznano terjatev stečajnega upnika, zmanjšano za odmerjene

stroške unovčenja posebne stečajne mase, preostanek sredstev

pa predstavlja navadno stečajno maso. S potrditvijo takega

osnutka je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, poleg

tega pa je postopalo v nasprotju s sprejeto sodno prakso. V

kolikor posebna stečajna masa zadošča za poplačilo glavnice

ločitvenega upnika v celoti, skupaj z obrestmi in za plačilo

stroškov unovčenja posebne stečajne mase, potem ni nobene

pravne podlage za obremenitev plačila ločitvenega upnika s

stroški unovčenja posebne stečajne mase. Upnik se pri tem

sklicuje na sprejeto sodno prakso, predvsem na sklep III Ips

37/2004, ki je bil izdan v postopku vložitve zahteve za

varstvo zakonitosti. Iz obrazložitve Vrhovnega sodišča jasno

izhaja, da je potrebno v postopku delitve posebne stečajne

mase izdati poseben sklep o delitvi te mase in da je v

primeru zadostne posebne stečajne mase potrebno poplačati

ločitvenega upnika v celoti, skupaj z obrestmi in bremeniti

posebno stečajno maso še za odmerjene stroške unovčenja

posebne stečajne mase. Tako je potrjen osnutek delitve

navadne stečajne mase nepravilen, saj je odmerjen previsoko

in sicer za znesek 4.483.429,00 SIT, za kolikor je bil

ločitveni upnik neupravičeno prenizko poplačan. Sodišče se

pri svoji obrazložitvi sklicuje na načelo, da stroški

stečajnega postopka bremenijo vse upnike enakomerno, vendar

to načelo v zakonu ni nikjer omenjeno. Ločitveni upnik ima

poseben status v postopku in če je sredstev iz prodanega

premoženja dovolj, potem mora biti ločitveni upnik poplačan

v celoti, stroški pa bremenijo ločeno stečajno maso in ne

njegovo terjatev. Upnik je podrejeno ugovarjal osnutku

glavne razdelitve stečajne mase, v kolikor njegov primarni

ugovor ne bi bil sprejet, saj bi moral stečajni upravitelj v

osnutek glavne razdelitve upoštevati upnika K.in sicer z

zneskom katerega ni prejel iz posebne stečajne mase

(4.483.429,00 SIT) in mu določiti ustrezno zmanjšano

poplačilo, v sorazmerju z ostalimi navadnimi upniki. Tak

postopek določa člen 132 ZPPSL.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožnik je kot stečajni upnik v stečajnem postopku nad

dolžnikom prijavil terjatev v višini 49.736.889.71 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.2003 in ločitveno

pravico v navedeni višini terjatve na nepremičnini, parc.

št. 3346/2, vl.št. 2800 k.o. B. Stečajni upravitelj je

denarno terjatev in ločitveno pravico priznal. Zato je

sodišče prve stopnje 27.8.2003 izdalo sklep na podlagi 4.

odst. 143. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.), s katerim

je ugotovilo obstoj terjatve in pravice do ločenega

poplačila te terjatve iz prej navedenega premoženja

stečajnega dolžnika. Slednjemu je naložilo plačilo

ugotovljene terjatve iz premoženja stečajnega dolžnika, na

katerem je ločitvena pravica upnika, pri tem pa je v izreku

sklepa navedlo, naj se pri plačilu predhodno upoštevajo

sorazmerni stroški stečajnega postopka v zvezi s prodajo

tega premoženja, kot bodo odmerjeni s posebnim sklepom

(sklep z dne 27.8.2003 je postal pravnomočen). Stečajni

upravitelj je nepremičnino prodal za 57.100.000,00 SIT,

zatem pa je sodišče s sklepom z dne 8.12.2004 (ki je postal

pravnomočen), odmerilo stroške v znesku 4.483.429,00 SIT, ki

so nastali v zvezi s prodajo nepremičnine, kot tudi

sorazmerne stroške stečajnega postopka v deležu, ki jo

terjatev ločitvenega upnika predstavlja v razmerju do vseh

ostalih terjatev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ZPPSL ne vsebuje nobene

določbe o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje s

(posebnim) sklepom razdeliti posebno stečajno maso. Za

primer, kakršen je obravnavani, 4. odst. 143. čl. ZPPSL

določa le, da izda stečajni senat (med drugim) sklep, s

katerim ugotovi obstoj terjatve in naloži stečajnemu

dolžniku plačilo ugotovljene terjatve iz dela premoženja, na

katerem obstoji ločitvena pravica. Sodišče prve stopnje je

takšen sklep dne 27.8.2003 izdalo - z vsebino, ki je bila

povzeta zgoraj. Vendar pa v zvezi s tem ni mogoče soglašati

s stališčem sodišča prve stopnje, češ da že zato, ker je

sklep z dne 27.8.2003 (in sklep o stroških z dne 8.12.2004)

postal pravnomočen, ugovor upnika zoper osnutek glavne

razdelitve stečajne mase, ni utemeljen (oz. da je bilo o

izpodbijanih odločitvah že pravnomočno odločeno). V izreku

sklepa z dne 27.8.2003 je med drugim stečajnemu dolžniku

naloženo, da upniku plača ugotovljeno terjatev iz premoženja

stečajnega dolžnika, na katerem obstoji ločitvena pravica,

pri čemer naj se predhodno upoštevajo sorazmerni stroški

stečajnega postopka v zvezi s prodajo tega premoženja,

kateri bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Odločitev v tem

delu je torej oblikovana opisno, kar je sicer samo po sebi

sprejemljivo, če sicer ni dvoma o tem, kakšen izračun je

treba na tej podlagi napraviti; ker pa je bila nepremičnina

prodana za višji znesek, kot pa je znašala terjatev,

zavarovana z ločitveno pravico, skupaj s pripadajočimi

stroški stečajnega postopka, je bilo vseeno, ali so se ti

stroški odšteli od kupnine za prodano nepremičnino pred

poplačilom ločitvenega upnika (kot je to navedeno v sklepu z

dne 27.8.2003), ali po njegovem poplačilu - ključno je torej

dejstvo, da je kupnina za prodano nepremičnino zadoščala za

pokritje celotne glavnice, zavarovane z ločitveno pravico in

za pokritje vseh stroškov stečajnega postopka, odpadajočih

na ločitvenega upnika. Na podlagi sklepa z dne 27.8.2003 pa

stečajni dolžnik ločitvenega upnika ni poplačal na opisani

način, ampak je terjatev, do katere je bil ločitveni upnik

upravičen, zmanjšal za stroške, odmerjene s sklepom z dne

8.12.2004. Ker je torej sklep z dne 27.8.2003 omogočal več

različnih izračunov, ni mogoče zaključiti, da je bilo o tem,

do kolikšnega poplačila je ločitveni upnik upravičen, že

pravnomočno odločeno. Po mnenju pritožbenega sodišča je

treba soglašati s pritožnikom, da v situaciji, kakršna je

obravnavana, ko je posebna stečajna masa zadoščala za ločeno

poplačilo upnika, pa tudi za njemu pripadajoče stroške

stečajnega postopka, ni bilo osnove za to, da se njegova

priznana terjatev, ki se poplačuje iz posebne stečajne mase,

zmanjša za nanj odpadajoče stroške stečajnega postopka. Če

opravimo primerjavo z navadno stečajno maso: 158. čl. ZPPSL

določa, da preden se začnejo poplačevati upniki, se izloči

iz stečajne mase znesek, ki je potreben za izplačilo

stroškov stečajnega postopka, iz preostalih sredstev

(razdelitvene mase) se poplačajo upniki; na enak način se iz

posebne stečajne mase izloči znesek, ki je potreben za

izplačilo stroškov, povezanih z vnovčenjem posebne stečajne

mase in sorazmernih stroškov stečajnega postopka, iz

preostalih sredstev pa se poplača ločitveni upnik. Do enakih

ugotovitev pa je mogoče priti tudi na podlagi primerjave z

naslednjo situacijo: sklep, ki ga izda stečajni senat na

podlagi 4. odst. 143. čl. ZPPSL (kakršnega je izdal tudi v

obravnavanem primeru), je izvršilni naslov. Če stečajni

dolžnik ne bi ravnal v skladu s takšnim sklepom, bi

ločitveni upnik lahko na njegovi podlagi predlagal izvršbo.

Po opravljeni prodaji nepremičnine v izvršbi, bi se pri

poplačilu upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, najprej

poplačali stroški (izvršilnega) postopka (197. čl. Zakona o

izvršbi in zavarovanju, ZIZ); to pomeni, da če bi znesek,

dosežen s prodajo, zadoščal za pokritje stroškov (kot je to

v obravnavanem primeru), bi bil upnik poplačan za celotno

priznano terjatev.

Nima pa prav pritožnik v delu, v katerem zatrjuje, da bi

moral biti v osnutku glavne razdelitve stečajne mase

upoštevan z zneskom, katerega ni prejel iz posebne stečajne

mase, saj je sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno

navedlo, da gre za znesek stroškov stečajnega postopka in ti

se ne morejo spremeniti v "navadno terjatev" ločitvenega

upnika.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava v delu, da priznano

terjatev ločitvenega upnika bremenijo stroški stečajnega

postopka, kljub temu, da posebna stečajna masa omogoča

pokritje tudi teh stroškov, je sodišče prve stopnje zmotno

in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede posameznih

postavk glavne razdelitve stečajne mase. Zato je moralo

pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani

sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v

ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem

postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Pri ponovnem

odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da se

bo postavka sredstev v glavni razdelitvi stečajne mase, ki

so namenjena za poplačilo navadnih upnikov, zmanjšala za

znesek 4.483.429,00 SIT (in temu ustrezno se bodo spremenila

tudi ostale postavke v glavni razdelitvi), za katerega je

bil ločitveni upnik neutemeljeno obremenjen (in v posledici

tega za navedeni znesek premalo poplačan), glede na to, da

je posebna stečajna masa zadoščala za kritje nanj

odpadajočih stroškov stečajnega postopka.