Creditor's appeal dismissed for vague claims that market value is too high without specifying the amount.
Legislator summary
AI generatedThe creditor appealed the first-instance court's determination of the market value of real estate, arguing the valuation was excessively high. The creditor claimed the property's value should be reduced due to an existing lease with below-market rent, but failed to quantify the discrepancy. The court rejected this appeal because the creditor's arguments were general and lacked specific evidence or numerical justification for the alleged overvaluation.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 178. čl. ZIZ; 3. odst. 178. čl. ZIZ: An appeal challenging a court-determined market value based on general assertions of overvaluation without specifying the amount or providing concrete evidence is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst.
178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi
tržne vrednosti nepremičnin, upnik uveljavlja, da je
ocenjena vrednost nepremičnin previsoka, pri tem pa niti ne
pove, za koliko je previsoka. Glede na to so njegove
pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj pavšalne in
nekonkretizirane.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da
znaša tržna vrednost nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1054
k.o. S., skupno 9.042.262,00 SIT, in sicer: za parc. št.
4454/5 (dvorišče v izmeri 46 m2 in poslovna stavba v izmeri
170 m2) - znaša 7.497.664,00 SIT; za parc. št. 4454/8
(dvorišče v izmeri 13 m2 in poslovna stavba v izmeri 50 m2)
- znaša 1.544.598,00 SIT.
Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu
vložil pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega
stanja, predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve
prvostopnemu sodišču v novo odločitev. V pritožbi navaja, da
je sodišče ugotovilo tržno vrednost nepremičnin na podlagi
cenitve, ki jo je izdelal cenilec gradbene stroke D.Č. in
tej cenitvi niti upnik niti dolžnik nista ugovarjala. Vendar
pa upnik s tako določeno ceno ne soglaša, ker je previsoka
in bo zaradi tega prodaja neuspešna. Po 3. odst. 178. čl.
ZIZ se pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine upošteva
morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na
njej tudi po prodaji določene pravice. Navedene nepremičnine
ima v najemu za nedoločen čas najemnik N.I. s.p., s pogodbo,
s katero je določena najemnina nižja od tržne vrednosti
najemnin na območju, kjer se nahajajo predmetne
nepremičnine. Najemno razmerje po 175. čl. ZIZ ne preneha s
prodajo stvari, ki je predmet najema in kupec stopi v
pravice in obveznosti najemodajalca. Glede na sklenjeno
najemno razmerje, ki ne bo prenehalo s prodajo in
neekonomsko najemnino, ki je dogovorjena z najemno pogodbo
med dolžnikom in najemnikom, bo za kupca tržna vrednost
nepremičnin nižja. Zato bi bilo treba pri ugotovitvi
vrednosti nepremičnin upoštevati navedeno dejstvo kot razlog
za zmanjšanje vrednosti iz cenitve sodnega cenilca. Sodišče
pri ugotovitvi vrednosti tega dejstva ni upoštevalo, zato je
ugotovljena tržna vrednost v izpodbijanem sklepu nerealno
visoka.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst.
178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi
tržne vrednosti nepremičnin, navedenih v izreku
izpodbijanega sklepa, temelji na cenitvi, ki jo je dne
29.4.2004 izdelal cenilec gradbene stroke, D.Č., upnik pa
priznava, da tej cenitvi ni ugovarjal. Sedaj iz razlogov, ki
jih prvič izpostavlja šele v pritožbi zoper izpodbijani
sklep (češ da ima navedene nepremičnine v najemu za
nedoločen čas najemnik N.I. s.p., in da je pogodbeno
določena najemnina nižja od tržne vrednosti, kar bi moralo
biti upoštevano pri ugotovitvi vrednosti nepremičnin),
uveljavlja, da je ocenjena vrednost nepremičnin previsoka,
pri tem pa niti ne pove, za koliko je previsoka. Glede na to
so njegove pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj
pavšalne in nekonkretizirane ter tudi dokazno nepodprte,
zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo
kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v
zvezi s 15. čl. ZIZ).