Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Cpg 209/2005 ECLI:SI:VSKP:2006:II.CPG.209.2005 AI generated

Creditor's appeal dismissed for vague claims that market value is too high without specifying the amount.

Case Number VSK sklep II Cpg 209/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The creditor appealed the first-instance court's determination of the market value of real estate, arguing the valuation was excessively high. The creditor claimed the property's value should be reduced due to an existing lease with below-market rent, but failed to quantify the discrepancy. The court rejected this appeal because the creditor's arguments were general and lacked specific evidence or numerical justification for the alleged overvaluation.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 178. čl. ZIZ; 3. odst. 178. čl. ZIZ: An appeal challenging a court-determined market value based on general assertions of overvaluation without specifying the amount or providing concrete evidence is inadmissible.

Keywords

AI generated
market value determination enforcement proceedings real estate valuation insufficient evidence vague appeal grounds

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst.

178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi

tržne vrednosti nepremičnin, upnik uveljavlja, da je

ocenjena vrednost nepremičnin previsoka, pri tem pa niti ne

pove, za koliko je previsoka. Glede na to so njegove

pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj pavšalne in

nekonkretizirane.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da

znaša tržna vrednost nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1054

k.o. S., skupno 9.042.262,00 SIT, in sicer: za parc. št.

4454/5 (dvorišče v izmeri 46 m2 in poslovna stavba v izmeri

170 m2) - znaša 7.497.664,00 SIT; za parc. št. 4454/8

(dvorišče v izmeri 13 m2 in poslovna stavba v izmeri 50 m2)

- znaša 1.544.598,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu

vložil pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega

stanja, predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve

prvostopnemu sodišču v novo odločitev. V pritožbi navaja, da

je sodišče ugotovilo tržno vrednost nepremičnin na podlagi

cenitve, ki jo je izdelal cenilec gradbene stroke D.Č. in

tej cenitvi niti upnik niti dolžnik nista ugovarjala. Vendar

pa upnik s tako določeno ceno ne soglaša, ker je previsoka

in bo zaradi tega prodaja neuspešna. Po 3. odst. 178. čl.

ZIZ se pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine upošteva

morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na

njej tudi po prodaji določene pravice. Navedene nepremičnine

ima v najemu za nedoločen čas najemnik N.I. s.p., s pogodbo,

s katero je določena najemnina nižja od tržne vrednosti

najemnin na območju, kjer se nahajajo predmetne

nepremičnine. Najemno razmerje po 175. čl. ZIZ ne preneha s

prodajo stvari, ki je predmet najema in kupec stopi v

pravice in obveznosti najemodajalca. Glede na sklenjeno

najemno razmerje, ki ne bo prenehalo s prodajo in

neekonomsko najemnino, ki je dogovorjena z najemno pogodbo

med dolžnikom in najemnikom, bo za kupca tržna vrednost

nepremičnin nižja. Zato bi bilo treba pri ugotovitvi

vrednosti nepremičnin upoštevati navedeno dejstvo kot razlog

za zmanjšanje vrednosti iz cenitve sodnega cenilca. Sodišče

pri ugotovitvi vrednosti tega dejstva ni upoštevalo, zato je

ugotovljena tržna vrednost v izpodbijanem sklepu nerealno

visoka.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst.

178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi

tržne vrednosti nepremičnin, navedenih v izreku

izpodbijanega sklepa, temelji na cenitvi, ki jo je dne

29.4.2004 izdelal cenilec gradbene stroke, D.Č., upnik pa

priznava, da tej cenitvi ni ugovarjal. Sedaj iz razlogov, ki

jih prvič izpostavlja šele v pritožbi zoper izpodbijani

sklep (češ da ima navedene nepremičnine v najemu za

nedoločen čas najemnik N.I. s.p., in da je pogodbeno

določena najemnina nižja od tržne vrednosti, kar bi moralo

biti upoštevano pri ugotovitvi vrednosti nepremičnin),

uveljavlja, da je ocenjena vrednost nepremičnin previsoka,

pri tem pa niti ne pove, za koliko je previsoka. Glede na to

so njegove pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj

pavšalne in nekonkretizirane ter tudi dokazno nepodprte,

zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo

kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v

zvezi s 15. čl. ZIZ).