Appeal allowed; court order for enforcement costs dismissed due to lack of itemized cost breakdown.

Pritožbi dolžnice se ugodi, izpodbijani sklep se

r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje

v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Odločitev sodišča o povrnitvi stroškov postopka mora biti

takšna, da jo je mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločitev

pa ni takšna, saj iz nje ni razvidno, iz katerih postavk

sestojijo stroški v višini 58.891,34 SIT; v obrazložitvi

izpodbijanega sklepa je sicer navedeno, da naj bi bil obseg

stroškov razviden iz specificiranega stroškovnika, vendar pa

pritožbeno sodišče ugotavlja, da po stanju na dan izdaje

izpodbijanega sklepa takšnega stroškovnika v spisu ni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici

naložilo, da mora v 8 dneh upniku povrniti 58.891,34 SIT

stroškov izvršilnega postopka z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. V obrazložitvi

je navedlo, da je upnik pravočasno zahteval povrnitev

stroškov v obsegu, ki je razviden iz specificiranega

stroškovnika.

Proti navedenemu sklepu je dolžnica vložila pritožbo, v

kateri navaja, da se kot prvo pritožuje na stroške

izvršilnega postopka v vrednosti 58.891,34 SIT, saj je

potrebno dokumentirati, zakaj taki stroški, ne pa napisati

in ga poslati v sklepu, da ga je dolžna plačati - prosi za

specifikacijo stroškov (specifikacije nima). Pritožuje se na

izvršbo z rubežem dobroimetja na bankah, kajti pooblaščenec

g. Š. M. se z upnikom dogovarja glede plačila, vendar do

končnega dogovora še ni prišlo. Zato se bodo dogovorili brez

rubeža na dobroimetje na bankah. Znesek izterjave 459.936,50

SIT je popolnoma neupravičen, in sicer zato, ker je v letu

2003 prišel upnik z izvršiteljem na dom in glede na to, da

je ni bilo doma, so ji pustili obvestilo o skupnem dolgu, ki

je znašal cca 700.000 SIT. V istem mesecu in istega leta je

nakazala cca 490.000 SIT in je razlika znašala 210.000 SIT.

Zato v nobenem primeru ne more biti dolžna toliko, za

kolikor je izdan sklep.

Pritožba dolžnice je utemeljena.

Izpodbijani sklep je sklep o stroških izvršilnega postopka.

Kot takšnega ga je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ki se

tičejo stroškov, ne pa iz kakšnih drugih razlogov. Glede na

to so neupoštevne pritožbene trditve dolžnice v smeri, da se

njen pooblaščenec z upnikom dogovarja glede plačila in da je

izterjava zneska 459.936,50 SIT popolnoma neupravičena, ker

da je v letu 2003 dolžnica nakazala cca 490.000,00 SIT (mimo

obravnavane zadeve pritožbeno sodišče v zvezi s tem

pripominja, da iz predmetnega spisa izhaja, da je upnik z

vlogo z dne 5.12.2002 delno umaknil predlog za izvršbo z

navedbo, da je dolžnica 19.11.2001 delno poravnala svoj dolg

v višini 485.024,00 SIT in je sodišče prve stopnje s sklepom

z dne 15.10.2004 na tej podlagi za navedeni znesek delno

ustavilo izvršbo).

Odločitev sodišča o povrnitvi stroškov postopka mora biti

takšna, da jo je mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločitev

pa ni takšna, saj iz nje ni razvidno, iz katerih postavk

sestojijo stroški v višini 58.891,34 SIT; v obrazložitvi

izpodbijanega sklepa je sicer navedeno, da naj bi bil obseg

stroškov razviden iz specificiranega stroškovnika, vendar pa

pritožbeno sodišče ugotavlja, da po stanju na dan izdaje

izpodbijanega sklepa takšnega stroškovnika v spisu ni. Zato

je moralo pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugoditi,

izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o

pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi

in zavarovanju, ZIZ).