Appeal dismissed: creditor failed to request extension of interim order after enforcement case converted to litigation.

Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upnik pa je tudi še ob prejemu sklepa z dne 9.11.2004, s

katerim se je dotlej izvršilna zadeva prevesila v pravdno,

imel možnost, da predlaga podaljšanje začasne odredbe,

vendar pa tega ni storil; Zakon o izvršbi in zavarovanju

(ZIZ) namreč v 3. odst. 277. čl. določa, da lahko sodišče na

upnikov predlog začasno odredbo podaljša, pri čemer sme

upnik takšen predlog vložiti le do izteka časa, za katerega

je bila odredba izdana (4. odst. 277. čl. ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo

postopek zavarovanja po sklepu o začasni odredbi z dne

19.6.2002, opr.št. Ig 02/00057. V obrazložitvi je navedlo,

da je v sklepu o začasni odredbi navedeno, da začasna

odredba traja do pravnomočnega zaključka izvršilnega

postopka pred tem sodiščem, s sklepom z dne 9.11.2004 pa je

bil razveljavljen sklep o izvršbi opr.št. Ig 2002/00057 v

delu, s katerim je bila dovoljena izvršba.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu

vložil pritožbo iz razloga po 3. tč. I. odst. 338. čl. ZPP,

predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču

prve stopnje v ponovno odločanje, ter uveljavljal povrnitev

nadaljnjih izvršilnih stroškov. Trdi, da ni pravilen

zaključek sodišča prve stopnje, da je izvršilni postopek

pravnomočno zaključen, saj je spregledalo prvo točko izreka

začasne odredbe, ki govori, da se dolžniku prepoveduje

odtujitev in obremenitev vozil do pravnomočnega zaključka

izvršilnega postopka oziroma do poplačila upnikove terjatve.

V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi tretjo točko

izreka, ki govori o trajanju začasne odredbe do zaključka

izvršilnega postopka. Če je torej v prvi točki izreka

določeno, da začasna odredba traja do pravnomočnega

zaključka izvršilnega postopka oz. do poplačila upnikove

terjatve, je v tej smeri smiselno potrebno razumeti tudi

tretjo točko, saj je nesporno, da upnikova terjatev doslej

še ni bila poplačana in bo zato potrebno še nadaljevanje

izvršilnega postopka, ki bo sledil pravdnemu. Tretja točka

namreč ne govori izrecno, da bi naj začasna odredba trajala

do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka, ki se vodi

pod opr.št. Ig 2002/00057, marveč govori zgolj o trajanju do

zaključka izvršilnega postopka. Ker pa je v prvi točki

izreka določeno, da prepoved odtujitve in obremenitve vozil

traja do poplačila upnikove terjatve, je po upnikovem mnenju

tudi določilo tretje točke izreka potrebno razumeti v tej

luči, kar pomeni, da začasna odredba velja do zaključka

tistega izvršilnega postopka, ki bo privedel do poplačila

upnikove terjatve. To pa bo lahko le izvršilni postopek, ki

bo uveden na podlagi sodbe, ki bo izdana v prihajajoči

pravdi.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani izvršilni zadevi, ki

se vodi pod opr.št. Ig 2002/00057, dne 19.6.2002 po predlogu

upnika izdalo začasno odredbo, v kateri je odločilo, da ta

traja do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka pred

tem sodiščem (3. tč. izreka), v 1. tč. izreka pa je dolžniku

prepovedalo odtujitev in obremenitev tam navedenih vozil do

zaključka izvršilnega postopka oziroma do poplačila upnikove

terjatve, ki se pred tem sodiščem vodi pod opr.št. Ig

2002/00057.

Predmetni izvršilni postopek je bil uveden z vložitvijo

predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine;

predlogu upnika je sodišče ugodilo in dne 2.7.2002 izdalo

sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil ugovor.

Ker je ta ugovor sodišče prve stopnje štelo kot

obrazloženega in zato utemeljenega, je dne 9.11.2004 izdalo

sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s

katerim je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o

zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred

Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. S pravnomočnostjo tega

sklepa (tj. 20.11.2004) je bil predmetni izvršilni postopek

končan, ker se je prevesil v pravdnega. Ko je predlagal

izdajo začasne odredbe, je lahko bil namen upnika takšen,

kot to pravi sedaj v pritožbi, in sicer, da doseže

zavarovanje svoje terjatve vse do zaključka izvršilnega

postopka, ki bo uveden na podlagi sodbe, katera bo izdana v

prihajajoči pravdi, vendar pa je iz vsebine začasne odredbe,

ki je bila dejansko izdana, dovolj jasno razvidno, da jo je

sodišče prve stopnje izdalo prav za čas trajanja predmetnega

izvršilnega postopka. Upnik pa je tudi še ob prejemu sklepa

z dne 9.11.2004, s katerim se je dotlej izvršilna zadeva

prevesila v pravdno, imel možnost, da predlaga podaljšanje

začasne odredbe, vendar pa tega ni storil; Zakon o izvršbi

in zavarovanju (ZIZ) namreč v 3. odst. 277. čl. določa, da

lahko sodišče na upnikov predlog začasno odredbo podaljša,

pri čemer sme upnik takšen predlog vložiti le do izteka

časa, za katerega je bila odredba izdana (4. odst. 277. čl.

ZIZ).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v

zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.