Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Cpg 66/2005 ECLI:SI:VSKP:2005:II.CPG.66.2005 AI generated

Appeal dismissed: Defendant failed to prove delay for restoration, only claiming timely objection submission.

Case Number VSK sklep II Cpg 66/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defendant's appeal and confirmed the first-instance judgment rejecting the objection. The defendant argued the objection was timely but failed to allege a valid reason for delay, instead claiming the postal worker improperly accepted the document. The court ruled that restoration of the situation is only possible upon proving delay, which the defendant did not substantiate, and rejected new arguments raised for the first time on appeal.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 116. čl. ZPP; 2. odst. 112. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ: Restoration of the previous situation is permissible only upon proven delay of a deadline due to justified reasons, not merely by asserting the act was timely.

Keywords

AI generated
restoration of situation delayed deadline justified reasons timely objection postal service contract procedural timeline new arguments appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik ne zatrjuje zamude, zaradi katere bi bilo mogoče

predlagati vrnitev v prejšnje stanje, ampak zatrjuje

pravočasnost vložitve ugovora.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) kot

prepozen zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi; 2.)

zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje. V

obrazložitvi k 2. tč. izreka je navedlo, da pri dolžniku ni

podan upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev ugovora

zoper sklep o izvršbi, ker dolžnik ni predal ugovora pošti

skladno s pogodbo o poštnih storitvah, ampak ga je izročil

delavcu pošte, slednja pa ga je z zamudo dostavila sodišču.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo in

predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče

ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in kot

pravočasen upošteva vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi.

Zatrjuje, da je pošiljko oddal pravilno in da je to bila

pogosta praksa, ki se je do tega trenutka izkazala kot

pravilna. Nasprotuje navedbam upravnika Enote pošte S., g.

K.R., da delavec pošte ni bil pooblaščen za sprejem pisemske

pošiljke od delavke dolžnika. Delavci pošte so to večkrat

storili in bi v nasprotnem primeru verjetno bili poučeni, da

tega ne smejo storiti, oz. da za te stvari niso pooblaščeni.

Tudi v pogodbi, sklenjeni med pošto in dolžnikom je

navedeno, da v kolikor naročnik pošiljk ne pripravi

pravilno, ima izvajalec - pošta (njeni delavci) pravico, da

odkloni sprejem pošiljk v prenos. V kolikor bi delavec

zavrnil prevzem pošiljke, ki je bila opremljena z vsemi

listinami, ki so potrebne za pravilno oddajo pisemske

pošiljke, bi delavka dolžnika le-to sama odnesla na pošto.

Glede na to, da delavec pošte tega ni storil in da je takšna

praksa bila precej pogosta, je bil dolžnik prepričan, da bo

pošiljka pravočasno oddana.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče predlagati zaradi zamude

roka. To je razvidno iz 1. odst. 116. čl. Zakona o pravdnem

postopku, ZPP (v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in

zavarovanju, ZIZ), ki določa, da če stranka zamudi narok ali

rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico

opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da

ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok

oziroma rok iz upravičenega vzroka. V obravnavanem primeru

pa je iz vloge dolžnika z dne 2.12.2002, poimenovane kot

"Ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 13.11.2002 - predlog za

vrnitev v prejšnje stanje", razvidno, da dolžnik trdi, da je

ugovor zoper sklep o izvršbi vložil v zakonitem 8-dnevnem

roku, s tem da je v petek, 29.11.2002 nekaj pred 16. uro

pisemsko pošiljko (tj. pisemsko ovojnico z ugovorom ter

izpolnjeno povratnico, izpolnjenim obrazcem "Potrdilo o

oddaji pošiljke" ter denarjem), njegova delavka osebno

vročila uslužbencu Pošte Slovenije d.o.o., PE Koper, Enota v

S., g. B.K.. Dolžnik torej ne zatrjuje zamude, zaradi katere

bi bilo mogoče predlagati vrnitev v prejšnje stanje, ampak

zatrjuje pravočasnost vložitve ugovora. Pravno dosledno bi

zato moralo sodišče prve stopnje predlog dolžnika za vrnitev

v prejšnje stanje zavreči in presojati pravočasnost vložitve

ugovora zoper sklep o izvršbi. Kot je razvidno iz

izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje smiselno

presojalo, ali je bil ugovor, opremljen kot priporočena

pošiljka, pravilno oddan na pošto dne 29.11.2002 (tj. zadnji

dan 8-dnevnega roka - 2. odst. 112. čl. ZPP v zvezi s 15.

čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sporna pošiljka ni bila

predana pošti v skladu s pogodbo o poštnih storitvah z dne

14.11.2002, torej ni bila vpisana v oddajno knjigo, delavec

pošte B.K. pa ni bil pooblaščen za sprejem sporne pošiljke

od delavke dolžnika. Glede na to ni bilo mogoče zaključiti,

da je bila sporna pošiljka pošti oddana skladno z 2. odst.

112. čl. ZPP (če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se

šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na

katero je naslovljena) že 29.11.2002. Ni pa mogoče

upoštevati dokazno nepodprtih pritožbenih trditev, češ da je

bila zatrjevana oddaja pošiljke v skladu s prakso, ki naj bi

bila med strankama pogosta, na novo pa dolžnik v pritožbi

tudi trdi, da bi po pogodbi med dolžnikom in pošto, delavec

pošte moral odkloniti sprejem pošiljke in bi jo v tem

primeru delavka dolžnika sama nesla na pošto; gre torej za

nedopustno pritožbeno novoto po 1. odst. 337. čl. ZPP v

zvezi s 15. čl. ZIZ, saj dolžnik ni hkrati zatrjeval, da te

trditve ni mogel podati že v postopku na prvi stopnji.

Odločitev o zavrženju ugovora kot prepoznega je pravilna,

pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).