Appeal dismissed; final inheritance decree does not bar co-owners from claiming lower share in special court.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da uveljavljata nasprotni udeleženki svoje pravice v posebni pravdi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki napotilo na pravdo, v kateri bosta morali uveljaviti in dokazati zahtevek, da je solastninski delež predlagatelja D. M. na parc. št. 305/2 k.o. Š. nižji od 1/6. Naložilo jima je, da morata tožbo vložiti v 30-ih dneh po pravnomočnosti tega sklepa in o vloženi tožbi obvestiti sodišče. Nepravdni postopek pa je prekinilo do poteka roka za vložitev tožbe oz. do pravnomočne rešitve pravde. Če nasprotni udeleženki v postavljenem roku ne bosta ravnali po tem sklepu, je odločilo, da se bo ta nepravdni postopek nadaljeval in dokončal ne glede na zahtevek, zaradi katerega je sodišče napotilo nasprotni udeleženki na pravdo.

Zoper sklep je vložil predlagatelj pritožbo. Meni, da v tej zadevi ne gre za primer iz 118. in 9. čl. ZNP. Iz izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da so nepravdne stranke vknjižene kot solastniki nepremičnine s parc. št. 305/2, in sicer prva nasprotna udeleženka do 1/2 na podlagi poizvedovalnega zapisnika iz leta 1970 in 71 ter vsaka nepravdna stranka do 1/6 na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju iz leta 2004. Ker nasprotni udeleženki zatrjujeta vlaganja v solastno nepremičnino še pred smrtjo matere nepravdnih strank, predlagatelj meni, da nista navedli pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko pripeljali do povečanja solastninske pravice v korist prve nasprotne udeleženke. S sklepom o dedovanju je bil nesporno ugotovljen obseg zapuščine po pok. A. M.. Sklep je postal pravnomočen in na podlagi tega sklepa je predlagatelj pridobil svoj solastninski delež na nepremičninah, ki so predmet delitve. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in meritorno odločanje o predlogu.

Pritožba ni utemeljena.

Iz navedb v odgovoru na predlog je razvidno, da nasprotni udeleženki zatrjujeta drugačen solastninski delež na nepremičninah, ki so predmet delitve zaradi vlaganj v to nepremičnino. Njun zahtevek je torej stvarnopravne in ne dednopravne narave. Kolikor bi za življenja pok. A. M., po kateri so udeleženci dedovali 1/2 nepremičnin, že obstajala lastninska pravica nasprotnih udeleženk na teh nepremičninah na samostojni pravni podlagi, pa ni mogoče šteti, da sta se nasprotni udeleženki uveljavljanju lastninske pravice odpovedali, če v zapuščinskem postopku nista ugovarjali obsegu zapuščine na sedaj sporni nepremičnini.

Pravnomočnost sklepa o dedovanju zato ni ovira, da uveljavljata nasprotni udeleženki svoje pravice v posebni pravdi. Sodišče prve stopnje je zato glede na navedbe nasprotnih udeleženk v odgovoru na predlog, postopala pravilno in v skladu s čl. 118 in 9 ZNP, ko je nasprotni udeleženki napotilo na pravdo. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).