Appeal dismissed; court upheld refusal to register title due to missing prior land division under land registry law.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

[JEDRO]

Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor in potrdilo sklep Dn. št. 1447/2003 z dne 22.10.2003, s katerim je zemljiškoknjižna referentka zavrnila predlagateljičin predlog za razdružitev v vl. št. 413 s parc. št. 597/2 na zemljiškoknjižno telo (v nadaljevanju: z.k. telo) I, v naravi njiva v izmeri 750 m2 , in z.k. telo II, v naravi hiša v izmeri 36 m2 , k.o. S., združitev z.k. teles I in II, ki obsegata hišo v izmeri 36 m2 in njivo v izmeri 750 m2, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I, v naravi zemljišče, in za vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico, ker vpis po stanju zemljiške knjige ni bil dovoljen. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi za navedeni vložek ob pričetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z.k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po Zakonu o zemljiški knjigi ( ZZK-1).

Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma spremembo tako, da se predlogu za vpis lastninske pravice ugodi. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju z določili ZZK-1 in v nasprotju s pravili postopka. Sodišče prve stopnje je uporabilo nov zakon iz razlogov, ker po prej veljavnem zakonu še ni bil opravljen vpis v zemljiško knjigo. Glede na prehodne določbe ZZK-1, in sicer 1. odst. 246. čl., je verjetno takšna odločitev sodišča tudi pravilna, vendar pa je v nadaljevanju sodišče ZZK-1 povsem nepravilno tolmačilo. 4.

čl. ZZK-1 določa, da so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiški knjigi. Ker vpis v zemljiško knjigo na podlagi sodbe ni bil opravljen, je seveda vse razlogovanje o tem, kaj mora vsebovati javna listina, povsem brezpredmetno. Sodišče, ki je izdalo sodbo, je dolžno sodbo tudi izvršiti. V kolikor je sodišče namesto, da bi vknjižilo sodbo, ki jo je izdalo in na ta način zaključilo postopek, ki se je vodil pri naslovnem sodišču, v vmesnem času usklajevalo zemljiško knjigo z računalniško vodeno zemljiško knjigo, je za predlagateljico to povsem nepomembno. 147.

čl. ZZK-1 določa, da sodišče odloča po stanju vpisa v zemljiško knjigo v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Zemljiškoknjižni postopek se prične z vložitvijo predloga in ne s trenutkom, ko referent ta predlog prime v roko, kot si to napačno predstavlja sodišče prve stopnje. Zato mora upoštevati stanje v zemljiški knjigi, kot je bilo na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga. 148. čl. oz. 149. čl. ZZK-1 določata, kdaj je zahtevek za vpis utemeljen in v 149. čl. je pod točko 1 zapisano, da je vpis utemeljen, če se predlaga na podlagi sodne odločbe.

Torej je sodna odločba pod utemeljenostjo vpisa navedena kot prva možnost, ki jo zakon predvideva in zahteva za vpis v zemljiško knjigo. Ta člen tudi ne določa ničesar, o čemer govori napadeni sklep in zato iz takšnega sklepa ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa se je sodišče odločilo, da ne bo opravilo vpisa. Če je sodišče smatralo, da ni mogoče opraviti vpisa, kot ga je predlagala predlagateljica, bi moralo ugoditi tistemu delu predloga, ki je bil sposoben za vpis, in sicer za vpis objekta, kot je to navedeno v sodbi. Zato je treba napadeni sklep razveljaviti, predlogu za vpis v zemljiško knjigo pa ugoditi vsaj delno in opraviti vpis na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižni postopek se je začel z vložitvijo predloga dne 28.5.2003. Ob izdaji sklepa zemljiškoknjižne referentke je že veljal ZZK-1 in je sodišče prve stopnje za odločitev pravilno uporabilo določbe ZZK-1, saj 1. odst. 246. čl. določa, da se določbe tega zakona uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu. Predlagateljica je predlagala vknjižbo lastninske pravice na podlagi sodbe zaradi izostanka, opr. št. P 322/93 z dne 15.4.1997 (pravnomočna 6.5.1997), po kateri je Občina P. dolžna skleniti s predlagateljico kupoprodajno pogodbo, s katero proda in predlagateljica kupi hišo brez hišne številke v S., ki stoji na parc. št. 597/2, vpisani pri vl. št. 413 k.o. S. in obsega sobo, kuhinjsko nišo in stranišče v skupni izmeri 27,51 m2 Občina P. dovoljuje, da se pri navedeni nepremičnini opravi razdelitev na z. k. telo I, ki je njiva in stavbišče, in na z. k. telo II, ki je hiša ter pri z. k. telesu II vpis lastninske pravice na osebo z imenom B. K., ker bo sicer takšno pogodbo in tako listino nadomestila ta sodba. Po 1. tč. 1. odst. 149. čl. ZZK-1 je zahtevek za vpis utemeljen, če je vpis predlagan na podlagi sodne odločbe, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Pri tem pa je seveda treba upoštevati določila 148. čl. ZZK-1, ki določa pogoje za dovolitev vpisa, ki v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni. Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1. Po sodbi bi predlagateljica pridobila lastninsko pravico na hiši in stavbišču in bi morala predlagati ustrezno parcelacijo, preden je predlagala vknjižbo v zemljiški knjigi, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Torej ni bil možen niti delni vpis objekta. Tudi če bi pravdno sodišče poslalo sodbo v izvršitev zemljiški knjigi, vpis lastninske pravice na predlagateljico ne bi bil možen glede na to, da nepremičnina ni bila razdeljena na z.k. telesa in torej ni bilo pogojev za tako vknjižbo, kot naj bi jo izvršilo sodišče po pravnomočni sodbi.

Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 2. odst. 120. čl. ZZK-1), je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).