Appeal dismissed because plaintiff cannot cite spouse's prior application or raise statute of limitations in appeal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by the second debtor against a first-instance ruling ordering the payment of enforcement costs. The appellant attempted to rely on her husband's previous application and argued that the underlying debt was time-barred, but the court held that an appeal cannot incorporate separate submissions from other parties. Furthermore, once a judgment becomes final, the right to contest statute of limitations expires, leaving the appellant with no valid grounds for the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 365. člen; Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen: An appellant may only rely on grounds explicitly stated in their own appeal and cannot incorporate arguments from a co-appellant's separate filing; additionally, a final judgment precludes any subsequent objection regarding the statute of limitations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče lahko upošteva le tiste navedbe, ki so v pritožbi, saj se pritožnica v pritožbenem postopku ne more sklicevati na neko drugo vlogo, v tem primeru pritožbo prvega dolžnika. Ta vloga ne more biti sestavni del pritožbe, tudi če tako navaja dolžnica. Poleg tega pa pritožnica v pritožbi ne more več ugovarjati zastaranja terjatev.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikoma naložilo, da morata upniku povrniti 15.075,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov v roku 8 dni.
Zoper ta sklep se pritožuje druga dolžnica. V pritožbi navaja, da je njena obrazložitev pritožbe enaka kot odgovor njenega soproga N.Š. na isti sklep, vročen dne 08.06.2005. Prosi sodišče, da upošteva tudi absolutni zastaralni rok izvršilnega postopka za izvršitev sklepa z dne 21.08.1995 za dolg, ki je nastal od maja 1994 do decembra 1994.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica (druga dolžnica) se sklicuje na navedbe v pritožbi prvega dolžnika (o kateri je že bilo odločeno). Pritožbeno sodišče lahko upošteva le tiste navedbe, ki so v pritožbi, saj se pritožnica v pritožbenem postopku ne more sklicevati na neko drugo vlogo, v tem primeru pritožbo prvega dolžnika. Ta vloga ne more biti sestavni del pritožbe, tudi če tako navaja dolžnica. Glede na to je neutemeljeno vsako sklicevanje na razloge v pritožbi prvega dolžnika. Poleg tega pa pritožnica v pritožbi ne more več ugovarjati zastaranja terjatev.
Še posebej zato, ker je sklep o izvršbi postal pravnomočen (list. št. 2 spisa) in bi bilo eventuelno zastaranje lahko le ugovorni razlog. Dolžnica v pritožbi ne navaja nobenih relevantnih razlogov, zato je njena pritožba neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2.odst. 350.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ dolžničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.