Appeal dismissed because the disputed monetary amount of 26,824.24 SIT did not exceed the 80,000 SIT threshold for appeal admissibility.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the defendant against the first-instance judgment ordering payment of 26,824.24 SIT. The defendant argued for a change in the decision based on the misapplication of substantive law, but the appeal was inadmissible under the Code of Civil Procedure. The court ruled that appeals in monetary disputes are only permitted when the value of the contested part of the final judgment exceeds 80,000 SIT, a threshold established by the Law on Valuation of Monetary Penalties. Since the disputed sum fell well below this limit, the appeal was legally barred and dismissed.
Legislator headnote
AI generated2nd paragraph of Article 382 of the Code of Civil Procedure; Article 9 of the Law on Valuation of Monetary Penalties; Appeals in monetary disputes are inadmissible if the value of the contested part of the final judgment does not exceed 80,000 SIT.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki plačilo zneska 26.824,24 SIT z zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe dalje in stroškov postopka v znesku 25.583,40 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
Proti tej sodbi je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanih odločitev z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizija ni dovoljena.
Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska (2. odstavek 382. člena ZPP). Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Uradni list RS, št.55/92), ki je v času vložitve tožbe (18.10.1993) že veljal, je s svojim 9. členom zvišal med drugim tudi v 2. odstavku 382. člena ZPP določeno vrednost denarne terjatve na 80.000,00 Sit. Revizija je tako dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega ta znesek. Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.