Creditor's appeal dismissed; debtor negating contract validity shifts burden of proof to creditor.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's decision to revoke the enforcement order. The debtor argued that the underlying legal relationship did not exist, claiming the creditor's credit note was issued merely due to good business relations without actual work performed. The court ruled that by denying the existence of the legal relationship, the debtor asserted a negative fact which legally falls within the creditor's burden of proof, thereby validating the first-instance judgment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 2. odst. 53. čl.; 1. odst. 61. čl.: When a debtor contests the existence of the legal relationship underlying an enforceable document, they negate a negative fact, shifting the burden of proof to the creditor to demonstrate the relationship's existence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba upnika se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, iz katerega izvira izstavljena verodostojna listina. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati. Dokaz, da je pravno razmerje nastalo, bremeni upnika samega.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr. št. Ig 2005/00006 z dne 14.2.2005 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka in bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v K..
Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu, odvetniku B. H., zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugovor dolžnika zavrne kot neutemeljen. V pritožbi navaja, da dejansko dolžnikov ugovor ni obrazložen. Dolžnik namreč računa upnika, ki ga je prejel, ni pisno zavrnil. Upnik je dolžniku res izstavil dobropis v višini 172.440,00 SIT, vendar le zaradi dobrih poslovnih odnosov, da bi dolžnik vendarle plačal razliko. Ker pa tega ni storil, do znižanja računa ni prišlo. Nobenega soglasja ni bilo doseženega med strankama o previsokem računu, pa tudi nobenega dokaza dolžnik ni priložil, da s strani upnika delo ne bi bilo opravljeno.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. ZIZ. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je ugovor dolžnika treba oceniti kot obrazloženega in s tem utemeljenega. V ugovoru namreč dolžnik smiselno navaja, da dela po računih niso bila opravljena ne na način in ne v količini kot so v računu prikazana. To pa dejansko pomeni, da dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, iz katerega izvira izstavljena verodostojna listina. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati. Dokaz, da je pravno razmerje nastalo, bremeni upnika samega. Tako pa se pokaže, da je ugovor dolžnika bil obrazložen in utemeljen, zaradi česar pa je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.