Court dismisses creditor's appeal, ruling debt verification requires separate trial.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the creditor's appeal, upholding the first-instance judge's decision to suspend enforcement and transfer the dispute to a regular lawsuit. The creditor claimed a business relationship existed based on an invoice, while the debtor contested the debt's validity and the existence of any contractual agreement. The court determined that the burden of proving the business relationship lies with the creditor, and since the debtor raised a substantiated objection, the factual merits must be resolved in a dedicated legal proceeding rather than during enforcement.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 61. čl. ZIZ; 2. tč. 365. čl. ZPP: An objection to enforcement based on the non-existence of a debt is considered substantiated if the debtor cites facts and proposes evidence capable of disproving the claim in a subsequent trial; therefore, the court must suspend enforcement and refer the matter to a regular lawsuit to determine the existence of the underlying legal relationship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba upnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
S predloženim računom je upnik zatrjeval obstoj svoje terjatve iz naslova poslovnega razmerja z dolžnikom. Dokazno breme o obstoju takšnega razmerja med strankama pa je na upniku.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. sklep o izvršbi opr. št. Ig 2005/00166 z dne 23.12.2005 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka in; 2. sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v N..
Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev oz. spremembo. V pritožbi navaja, da se ne strinja s trditvijo dolžnika, da med strankama ne obstaja nikakršno pogodbeno razmerje ter da so storitve upnika iz vtoževanega računa izmišljene. Že v samem računu se je upnik skliceval na pogodbo št. 7-149-03/000357-0-15 z dne 10.12.2003, ki je tudi pravni temelj razmerja med strankama. Storitev, dogovorjena s pogodbo, je bila opravljena in izročena dolžniku dne 22.12.2003.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru upnik uveljavlja od dolžnika plačilo določenih storitev po računu št. 03/4936 z dne 23.12.2003. Ugovor, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa se šteje za obrazloženega, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (2. odst. 61. čl. ZIZ). Pri tem pa morajo biti zatrjevana dejstva takšna, da bi na njihovi podlagi lahko v kasneje izvedeni pravdi prišlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, če bi se izkazala za resnična.
S predloženim računom je upnik zatrjeval obstoj svoje terjatve iz naslova poslovnega razmerja z dolžnikom. Dokazno breme o obstoju takšnega razmerja med strankama pa je na upniku. V ugovoru je dolžnik zanikal obstoj kakršnegakoli razmerja z upnikom, to pa tudi po oceni pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor. Šele v pravdnem postopku se bo ugotavljalo dejstva v smeri, ali je bil med strankama tega postopka res vzpostavljen poslovni odnos ali ne. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365.
čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno.