Court allows resuming suspended civil proceedings despite pending related case and mediation agreement.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče ni vezano na sklep o prekinitvi postopka, ampak lahko svojo odločitev o tem, da ne bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo drugače oceni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen s sklepom opr. št. P 470/2000 z dne 4.6.2003 nadaljuje od dneva izdaje sklepa dalje, to je od 23.3.2005 dalje.

Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da izdani sklep o nadaljevanju postopka ni smotrn. Postopek opr. št. P 288/2003, zaradi katerega je bil predmetni postopek prekinjen, še ni pravnomočno zaključen. Sodišče prve stopnje je očitno prezrlo, da sta obe pravdni stranki soglašali z mediacijo. Prvi razgovor je bil določen za dne 11.5.2005. Zato ne bi bilo upravičeno, da bi sodišče prve stopnje samo reševalo vprašanje, ki bo rešeno v postopku opr. št.

P 288/2003 ali pa v mediaciji, v predmetnem postopku pa le kot predhodno vprašanje. Nadaljevanje tega postopka bi lahko povzročilo le še dodatni zaplet. Opozoriti je, da postopek P 288/2003 teče med toženo stranko in A. C. kot tožnico. Kot tožnica pa ima slednja veliko večje pravne možnosti za uveljavitev svojega zahtevka in pravic, kot pa če bi se njen zahtevek kot predhodno vprašanje obravnaval v predmetnem postopku. V tem postopku ne bi imela položaja stranke, temveč priče. Zato je izpodbijani sklep potrebno razveljaviti. Jasno je, da bi bil tožnik tisti, ki bi bil še najbolj zainteresiran, da se zadeva čimprej uredi.

Vendar ne za ceno morebitne zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za predmetno zadevo je bistvenega pomena ugotovitev pravne veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izročitve v tem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

S sklepom opr. št. P 470/2000 z dne 4.6.2003 je sodišče prve stopnje predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki teče pred istim sodiščem pod opr. št. P 288/03, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. tč.

1. odst. 206. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V pravdni zadevi opr. št. P 288/03 se namreč obravnava tožba A. C. kot tožnice zaradi ničnosti posadne izjave z dne 17.11.1995 o priznanju lastninske pravice (E. C.) do deleža 1/4 pri parc. št. 5397/1 k.o. P.. V predmetni pravdi pa tožnik zahteva, da toženec E. C., oziroma sedaj dediči, opustijo rabo spornega dela parc. št. 5397/1 k.o. P. ter ga izročijo v posest tožniku. V primeru prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, kar pomeni, da bo reševanje predhodnega vprašanja prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko bo pričakovalo, da bo zadeva v drugem postopku prej oziroma kmalu rešena.

Torej gre za odločitev, ki je v sferi sodišča, enako tudi odločitev, da (sodišče) ne bo več čakalo na konec "matičnega" postopka in o nadaljevanju prekinjenega postopka. Namreč sodišče ni vezano na sklep o prekinitvi postopka, kot trdi tudi pritožba, ampak lahko svojo odločitev o tem, da ne bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo drugače oceni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o nadaljevanju prekinjenega postopka pojasnilo, da je spoznalo, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka (opr.

št. P 288/03), v katerem v roku dveh let ni bil razpisan niti še poravnalni narok in torej sodišče niti še ni začelo z obravnavanjem zadeve. Zato tudi zaradi upoštevanja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, odločitvi prvostopenjskega sodišča ni mogoče očitati nesmotrnosti, kot sledi iz pritožbenih navedb. V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje lastninske pravice, katerega lahko reši sodišče samo, saj ni posebnega predpisa, ki bi predpisoval posebni postopek za takšne primere. Res bo imela odločitev pravni učinek samo v tej pravdi, kot navaja pritožba, kar pa ne ovira, da se izpelje postopek tudi v matičnem postopku.

Če bo pozneje v tem postopku drugače pravnomočno odločeno, pa je to razlog za obnovo postopka (9. tč. 394. čl. ZPP). Skratka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje glede na vse okoliščine pravilno ocenilo, da bi čakanje na pravnomočen konec drugega postopka predolgo trajalo, glede na že podan (dveletni) zastoj v obravnavani zadevi, zato izpodbijana odločitev ni nesmotrna, ampak smotrna, ekonomična in torej pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato jo je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365.

čl. ZPP).