Appeal dismissed; eviction suit under new Housing Act cannot be reviewed if value under 80,000 SIT.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against a second-instance judgment ordering the eviction of tenants from a single-room apartment. The first-instance court ruled based on the new Housing Act (SZ) rather than the former Housing Act (ZSR), as the dispute concerned property delivery rather than housing rights. The court held that since the disputed property's value of 55,000 SIT did not exceed the 80,000 SIT threshold, no appeal was legally permissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 382. člena; revizija ni dovoljena v premoženjskopravnih sporih, kjer se tožbeni zahtevek nanaša na izročitev stvari in vrednost spornega predmeta ne presega 80.000 SIT.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po uveljavitvi SZ vložena tožba ni več spor o stanovanjski pravici po določbah ZSR, razen če ni v SZ drugače določeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se morata toženca izseliti iz enosobnega pritličnega stanovanja v L. in dvoriščne drvarnice in to oboje izročiti tožnici. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo. Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka je vložila tožbo dne 7.4.1995 z zahtevkom za izpraznitev stanovanja s pritiklinami. Vrednost spornega predmeta (VSP) je ocenila s 55.000,00 SIT. Sodišče je o stvari razsodilo na podlagi 58. člena ob vložitvi tožbe in izdaji sodbe veljavnega stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91-I in 21/94). Tožbeni zahtevek se nanaša na izročitev stvari (izpraznitev stanovanja), kar pomeni, da gre za premoženjskopravni spor. Stanovanjski spori imajo po določbah SZ za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo. Tožena stranka se je v pravdi sicer zavzemala za to, naj se uporabijo določbe zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84 - ZSR). Vendar so lahko po uveljavitvi SZ od upravičenj iz prejšnjega ZSR odvisna le tista pravna razmerja, ki so po določbah SZ iz prej veljavnega ZSR izrecno prenešena v sedaj veljavni SZ. Tega za izpraznitveno tožbo v primeru nesklenjene najemne pogodbe (58. člen SZ) zakon ni določil. Skratka, po uveljavitvi SZ vložena tožba ni več spor o stanovanjski pravici po določbah ZSR, razen če ni v SZ drugače določeno.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa v drugem odstavku 382. člena, da revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na izročitev stvari, če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT (9. člen zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur. list RS, št. 55/92). Tožeča stranka je navedla kot VSP 55.000,00 SIT, kar pa ne presega zakonsko določenega praga za dovoljenost revizije. Gre torej za sodbo, zoper katero revizije ni mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena), in potemtakem za nedovoljeno revizijo, ki jo je bilo zato potrebno zavreči (392. člen ZPP).
Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju tega pravnega sredstva (prvi odstavek 166. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).