Appeal dismissed; dissolved company's registered member is universal successor and process may continue against selected defendants.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje, ki se nanaša na

tretjega in četrtega toženca, potrdi.

[JEDRO]

Družbenik družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po Zakonu

o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), je

univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete

zoper družbo, v stanju, v kakršnem so bili ob njenem prenehanju. V

konkretnem primeru zato tudi ni mogoče govoriti o subjektivni

spremembi tožbe (187. člen ZPP). Razlikovati pa je treba na eni

strani med procesnim vprašanjem nadaljevanja postopka in s tem v

zvezi procesnim položajem stranke ter na drugi strani odgovornostjo

družbenika za obveznosti družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se

postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje z naslednjimi toženci: 1.

V.P., Logatec, 2. J.G. Logatec, 3. B.M., Logatec, in 4.

D.Č., Logatec.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila tretji in četrti toženec iz

vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP). V pritožbi ugovarjata spremembi tožbe, s katero

tožeča stranka namesto vseh ustanoviteljev družbe P. d.o.o., sedaj

uveljavlja tožbeni zahtevek le do nekaterih od njih. Menita, da je

takšna sprememba tožbe v nasprotju z določbo 185. člena ZPP, saj gre

za solidarno jamčevanje domnevnih osebno odgovornih družbenikov.

Navajata, da skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS, izdano v zvezi z

zatrjevanim zakonskim dejanskim stanom po določbah Zakona o

gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) v povezavi z Zakonom o

finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), ne obstaja

pravna podlaga, po kateri bi bila tretji in četrti toženec kakorkoli

odgovorna za konkretno nastalo stanje, dolg domnevnega pravnega

prednika do tožeče stranke. Pritožnika sta namreč že pred desetimi

leti podala izjave o odstopu oziroma izstopu iz konkretne družbe P.

d.o.o., ki pa zaradi neurejenosti razmer ni bila sprovedena z

realizacijo izstopa družbenikov iz družbe v sodnem registru.

Pritožnikoma v tem postopku ni moč očitati nobenih aktivnih ravnanj v

konkretni družbi in še manj kakršnekoli odgovornosti.

Pritožba ni utemeljena.

Družbenik družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po Zakonu

o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), je

univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete

zoper družbo, v stanju, v kakršnem so bili ob njenem prenehanju. V

konkretnem primeru zato tudi ni mogoče govoriti o subjektivni

spremembi tožbe (187. člen ZPP), kot napačno meni pritožba, za katero

bi bila potrebna privolitev tistega, ki stopi namesto izbrisane

družbe. Razlikovati pa je treba na eni strani med procesnim

vprašanjem nadaljevanja postopka in s tem v zvezi procesnim položajem

stranke ter na drugi strani odgovornostjo družbenika za obveznosti

družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra. V tej fazi postopka je

predmet presoje zgolj, ali so podane vse formalne predpostavke za

nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe, medtem ko

odgovornost družbenika za dolgove družbe ni predmet presoje. Zato

pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje

aktivnosti oz. pasivnosti družbenikov, ni odgovarjalo. Te navedbe bo

moralo namreč upoštevati sodišče prve stopnje (kot navedbe

pripravljalne vloge), ko bo odločalo o utemeljenosti oz.

neutemeljenosti tožbenega zahtevka zoper tretjega in četrtega

toženca. Pritožba ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na

pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Glede na dejstvo, da

je bila družba P. d.o.o., Logatec, izbrisana iz sodnega registra po

ZFPPod, da je upnik pravočasno predlagal nadaljevanje postopka zoper

pritožnika, ki sta kot družbenika navedena v sodnem registru, da je

sodišče prve stopnje pozvalo pritožnika, da prevzameta pravdo v

skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, so podani pogoji za

nadaljevanje postopka zoper pritožnika. Neutemeljeni pa so pritožbeni

očitki, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti nadaljevanja

postopka le zoper nekatere izmed družbenikov, temveč le zoper vse

družbenike. Kot pritožba sicer pravilno sama navaja, je odgovornost

družbenikov za dolgove izbrisane družbe solidarna (3. odstavek 394.

člena Zakona o gospodarskih družbah). To pa pomeni, da lahko upnik

zahteva izplačilo bodisi od vseh solidarnih dolžnikov skupaj bodisi

le od posameznega dolžnika. Izbira je na strani upnika (414. člen

Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker so solidarni dolžniki vedno le

navadni sosporniki, lahko tožnik kadarkoli umakne tožbo (v konkretnem

primeru ne gre za spremembo tožbe, kot napačno meni pritožba) zoper

nekatere izmed tožencev, pri čemer pa ne potrebuje soglasja drugih

tožencev, temveč le soglasje tistih, zoper katere je tožbo umaknil

(drugi odstavek 188. člen ZPP).

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, podani pa tudi niso

razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2.

odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo

tretjega in četrtega toženca zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo

(2. točka 365. člena ZPP).