Civil appeal dismissed; burden of proof for indigency lies with party invoking equity principle.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sodba sodišča prve

stopnje.

Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Za odmero odškodnine po načelu pravičnosti pa so, ob dejanskih

ugotovitvah sodišča o nastanku in obsegu škode, prevladujoča merila

premoženjskega in socialnega stanja obeh pravdnih strank. Dokazno

breme o obstoju takih gmotnih razmer na strani tožene stranke, da bo

zmogla prisojeno odškodnino plačati ne da bi to ogrozilo njeno

eksistenco, je na strani tiste stranke, ki se na uporabo načela

pravičnosti sklicuje (člen 215 ZPP), torej na strani

tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni

zahtevek, s katerim je od toženca uveljavljal plačilo odškodnine v

višini 505.584,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska

500.000,00 SIT od izdaje prvostopenjske sodbe dalje, od zneska

2.240,00 SIT od 14.6.1998 dalje do plačila, od zneska 3.344,00 SIT pa

od 24.6.1998 dalje do plačila, ter povrnitev pravdnih stroškov.

Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Proti tej sodbi se je tožnik po svoji pooblaščenki pravočasno

pritožil. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz

2. do 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku

- ZPP. Sodišču prve stopnje očita nepopolno ugotovitev dejstev o

toženčevem premoženjskem stanju in zmotno oceno dokazov o gmotnih

razmerah tožnika. Zato je zmotno uporabilo določbe tedaj veljavnega

člena 169 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in neutemeljeno

zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek. Predlaga spremembo izpodbijane

sodbe tako, da se tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodi s prisojo vsaj

simbolične odškodnine v breme toženca. Le podrejeno se zavzema za

razveljavitev izpodbijane sodbe in za vrnitev zadeve sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

Toženec se v pritožbenem odgovoru zavzema za zavrnitev tožnikove

pritožbe in za potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni pregled zadeve po določbah drugega odstavka 350. člena ZPP

ni pokazal kakšne uradoma upoštevne kršitve določb pravdnega

postopka. Čeprav pritožba meni drugače, je oceniti, da je sodišče

prve stopnje tudi dovolj natančno razjasnilo dejansko stanje in je

svojo odločitev oprlo na pravo materialno pravo. Tako pritožbeno

sodišče zato, ker so pravilni in utemeljeni, povzema razloge

prvostopenjske sodbe, le na izvajanja pritožbe še dodaja:

Tožnik je že med postopkom na prvi stopnji soglašal z ugotovitvama

obeh v predmetnem sporu sodelujočih izvedencev medicinske stroke, da

je toženec obravnavano škodno dejanje storil v neprištevnem stanju.

Zato je predlagal, da se tožencu naloži povrnitev uveljavljane

odškodnine za škodo, ki mu jo je povzročil s svojim dejanjem dne

14.6.1998, po načelu pravičnosti, uveljavljenem v prvem odstavku 169.

člena ZOR (ZOR se v predmetni zadevi uporabi v zvezi s členom 1060

Obligacijskega zakonika - OZ). Za odmero odškodnine po načelu

pravičnosti pa so, ob dejanskih ugotovitvah sodišča o nastanku in

obsegu škode, prevladujoča merila premoženjskega in socialnega stanja

obeh pravdnih strank. Dokazno breme o obstoju takih gmotnih razmer na

strani tožene stranke, da bo zmogla prisojeno odškodnino plačati ne

da bi to ogrozilo njeno eksistenco, je na strani tiste stranke, ki se

na uporabo načela pravičnosti sklicuje (člen 215 ZPP), torej na

strani tožeče stranke.

V obravnavani pravdi tožnik o svojem premoženjskem in socialnem

stanju konkretnih navedb ni navajal, prav tako o stanju svojega

gmotnega položaja, ni predlagal izvedbe prav nobenega dokaza. Podobna

ugotovitev velja glede navedb o toženčevem gmotnem stanju. Tožnikov

dokazni predlog v pripravljalni vlogi, ki jo je prvostopenjsko

sodišče prejelo šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo, da naj

sodišče prve stopnje po potrebi opravi poizvedbe o premoženjskih

razmerah toženca in njegovih dohodkih pri CSD in pri toženčevem

delodajalcu, je presplošen in nejasen v navodilu sodišču prve stopnje

o postopanju v dokaznem postopku. Zato pritožba neutemeljeno graja

dokazni postopek, ki ga je sodišče prve stopje izvedlo v zvezi z

uporabo načela pravičnosti, kot pomanjkljiv, saj prav tožnik ni

predlagal izvedbe dokazov, ki bi utemeljevali odmero odškodnine v

okviru določbe prvega odstavka 169. člena ZOR.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljani

pritožbeni razlogi niso podani in o pritožbi odločilo tako, kakor

izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena

ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona ter prvim

odstavkom 155. člena ZPP, ob dejstvu, da je bila tožnikova pritožba

povsem neuspešna, toženčev odgovor na pritožbo pa k sprejeti odločivi

ni ničesar prispeval.