Appeal dismissed; claim for unjust enrichment upheld as not time-barred and facts supported.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu

p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodba s katero je bila razvezana izročilna pogodba je

postala pravnomočna 05.01.2001 in zato zahtevek

postavljen v tožbi 18.03.2001 (in ne šele 10.10.2002

kakor trdi pritožba), ni postavljen prepozno (371. člen

Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Glede na

ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženec ta

drevesa prodal in ni niti trdil, da bi jih vgradil na

posestvu tožnice, je pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da je bil neupravičeno obogaten (210. člen

ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo

tožencu, da je dolžan tožnici plačati 2,739.802,60 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.07.2002 do plačila,

7.380,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

10.02.2003 do plačila in 38.361,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 17.02.2003 do plačila. Naložilo mu

je še, da mora tožnici povrniti njene pravdne stroške v

znesku 514.158,70 SIT.

Zoper obsodilni del sodbe vlaga pritožbo toženec.

Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga

razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku izvedlo

obširen dokazni postopek in na pravilno in popolno

ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo

materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo,

zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne

razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna

pritožbena izvajanja dodaja:

Glede zahtevka 220.000,00 SIT za posekane bore toženec

uveljavlja zastaranje in sam navaja, da se ni spustil v

obravnavanje tega zahtevka, istočasno pa trdi, da je

dejansko stanje v zvezi s tem zahtevkom ostalo

nerazjasnjeno. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem

sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, dokler

izročilna pogodba ni bila pravnomočno razvezana, ni

vedela za škodo, ki ji je nastala zaradi posekanih in

prodanih borov. Sodba s katero je bila razvezana

izročilna pogodba je postala pravnomočna 05.01.2001 in

zato zahtevek postavljen v tožbi 18.03.2001 (in ne šele

10.10.2002 kakor trdi pritožba), ni postavljen prepozno

(371. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženec

ta drevesa prodal in ni niti trdil, da bi jih vgradil na

posestvu tožnice, je pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da je bil neupravičeno obogaten (210. člen

ZOR).

Priča je izpovedala, da je toženec tožnici izročil

ključe posestva 09.10.2002, letnica v obrazložitvi sodbe

je zapisana sicer napačno, kar pa na pravilno odločitev

sodišča prve stopnje ob nespornem dejstvu, da je toženec

ključe izročil šele oktobra 2002, ne more imeti vpliva.

Tako se izkaže izračun izvedenca, ki je obračunal

najemnine tudi za prvo polovico leta 2002 za pravilnega.

Tožeča stranka od vsega začetka uveljavlja poleg

zahtevka za izročitev nepremičnine, ki je bil tekom tega

pravdnega postopka izpolnjen, tožba pa zato umaknjena,

tudi plačilo iz naslova neupravičene obogatitve.

Posamezne postavke je tožnica tekom pravde res

spremenila, vendar pa so bile vse te spremembe potrebne

za dokončno ureditev razmerij med pravdnima strankama

(prvi odstavek 185. člena Zakona o pravdnem postopku -

ZPP), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko

jih je dopustilo in obravnavalo.

Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče

zaslišalo le priče, ki jih je predlagala tožnica in na

njihovo izpovedbo oprlo svojo odločitev. Toženec tekom

celega postopka namreč ni predlagal zaslišanja niti ene

priče, zato sedaj sodišču ne more očitati, da je

zaslišalo le priče, ki jih je predlagala tožnica (7.

člen ZPP). Tudi zmotno zapisan priimek ene od prič na

odločitev sodišča ni mogel imeti vpliva.

Toženec je tožnici povzročil škodo s tem, ko je preoral

parc. št., ki ni bila zajeta z izročilno pogodbo. Zgolj

dejstvo, da se v ostalem tožbeni zahtevek nanaša na

neupravičeno obogatitev v zvezi z izročilno pogodbo na

odgovornost toženca za povzročitev škode, ne more imeti

vpliva.

Pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče pa ob

uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih

kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni

dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na

podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo toženca

zavrnilo in v izpodbijanem obsodilnem delu potrdilo

izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem

odstavku 154. in prvem odstavku 165. člena ZPP.

Določila ZOR so bila uporabljena v skladu z določbo

1060. člena Obligacijskega zakonika - OZ.