Appeal dismissed; marital property rules override inheritance agreement claims for spousal co-ownership.

Pritožba zoper sklep se z a v r ž e .

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se p o t r d i

sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita sami svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

da predstavlja skupno premoženje zakoncev tisto

premoženje, ki ga v času trajanja zakonske zveze

pridobita z delom (drugi odstavek člena 51 Zakona o

zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Ker ni

spora o tem, da obravnavane nepremičnine pravdni stranki

nista pridobili z delom v času trajanja njune zakonske

zveze, je pritrditi pritožbi, da ima obravnavana

nepremičnina naravo posebnega premoženja, katerega pa

sta, po pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje,

pravdni stranki solastnici - vsaka do 1/2 - sporazum o

odpovedi neuvedenem dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo

tožbeni zahtevek tožnika s katerim je uveljavljal

ugotovitev, da je do celote lastnik nepremičnine parc.

št., vpisane k vl. št. 1, da mu je toženka dolžna

izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se

bo pri toženki lastni 1/2 spredaj opisane nepremičnine,

vknjižil kot lastnik te nepremičnine do celote, sicer bo

takšno listino nadomestila predmetna sodba in da mu je

toženka dolžna povrniti vse pravdne stroške. Odločilo je

še, da je tožnik dolžan povrniti tožnici pravdne stroške

v znesku 290.400,00 SIT, v 15 dneh pod izvršbo.

S sklepom je vzelo na znanje umik predloga za izdajo

začasne odredbe in sklenilo, da se postopek v zvezi z

začasno odredbo ustavi.

Proti taki sodbi se je tožnik po svojih pooblaščencih

pravočasno pritožil. Uveljavlja vse tri pritožbene

razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP. Navaja, da izpodbijana sodba nima

razlogov o odločilnih dejstvih in o oceni izvedenih

dokazov, zato je ni mogoče preizkusiti. Zmotno

ugotovitev dejanskega stanja prvemu sodišču očita zato,

ker da je napačno interpretiralo tožnikovo izpovedbo o

dogovoru, ki ga je sklenil z materjo in sestro, še pred

sklenitvijo zakonske zveze s toženko in sicer, da se ga

dedno odpravi na ta način, da se mu postavi stanovanjska

hiša, sestra pa bo dobila domačijo in gostilno. Tako ne

more biti nobenega dvoma, da je tožnik hišo oziroma

sredstva, ki so bila vložena v hišo ter parcelo pridobil

na račun dediščine. Toženka ni bila dedinja po njegovi

materi, zato je nesmiselno, da bi jo njegova mati

obdarila, zagotovo pa takega namena ni imela njegova

sestra. Sporna nepremičnina dejansko predstavlja skupno

premoženje, ki sta ga pridobila s toženko v času

trajanja njune zakonske zveze. Zato lahko dokazuje

njegov večji prispevek k skupnemu premoženju. Ker pa je

pridobil sredstva za hišo na račun dediščine, je tedaj

izključni lastnik sporne hiše. Predlaga razveljavitev

napadene sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev

pritožbe kot neutemeljene in za potrditev izpodbijane

sodbe.

Pritožba zoper sodbo ni utemeljena, proti sklepu pa je

nedovoljena.

K odločitvi o pritožbi proti sklepu

S sklepom je, kakor je že spredaj navedeno, sodišče prve

stopnje odločilo o umiku predloga za izdajo začasne

odredbe.

V predmetni pravdi je predlog za izdajo začasne odredbe

vložila tožena stranka. O dovoljenosti takega predloga

sodišče prve stopnje ni odločilo, vročilo pa ga je

tožeči stranki, da nanj odgovori. Na naroku za glavno

obravnavo dne 12.12.2003 je tožena stranka svoj predlog

za izdajo začasne odredbe umaknila, tožeča stranka pa je

podala izjavo, da z umikom soglaša.

Ne glede na to, da tožeča stranka pritožbe proti sklepu

z ničemer ni obrazložila je ugotoviti, da dejansko zanjo

niti ni imela pravnega interesa, saj je z umikom

soglašala, odločitev pa je tudi sprejeta v njeno korist.

Zato je bilo o pritožbi zoper sklep odločiti tako, kakor

izhaja iz izreka te odločbe pod I (1. točka 365. člena

ZPP v zvezi s tretjim odstavkom člena 343 ZPP).

K odločitvi o pritožbi proti sodbi

S pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje uveljavljana

bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki meri na

tisto iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, po

oceni pritožbenega sodišča, ni podana. Izpodbijana sodba

ima zadostne in skladne razloge, ki niso v nasprotju z

zapisniki o izpovedbah strank in prič ter z listinami

spisa. V kolikor je prvostopenjsko sodišče izvedene

dokaze drugače ocenilo od pritožnikovih pričakovanj, pa

to ne predstavlja izpostavljene kršitve določb pravdnega

postopka, ampak pravico prvega sodišča do proste ocene

dokazov, ki pa je podvržena povsem drugi pritožbeni

presoji. Prav tako pritožbeni pregled zadeve po drugem

odstavku 350. člena ZPP, ni pokazal kakšne druge uradoma

upoštevne kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati zmotne ali

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je vsa, za

razsojo pomembna dejstva in okoliščine dovolj natančno

ugotovilo in je na taki podlagi sprejelo pravilne

dejanske in pravne zaključke, ki jih pritožbeno sodišče,

da ni ponavljanja, v celoti povzema.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da

sta bili pravdni stranki zakonca, ki sta s prodajno

pogodbo, sklenjeno dne 11.12.1987, med njima kot kupcema

kot prodajalcema, ter z vknjižbo v zemljiško knjigo

(tedaj pravice uporabe za vsakega do 1/2), pridobila

lastninsko pravico na parc. št. vl. št., vsak do 1/2.

Med pravdnima strankama tudi ni spora o tem, da je

kupnino v celoti plačala tožnikova mati. Prav tako obe

pravdni stranki priznavata, da je na navedeni zemljiški

parceli tožnikova mati zanju zgradila s svojimi sredstvi

hišo, v katero sta se vselili brez kakšnih večjih

lastnih vlaganj. Tako dejansko podlago pa si različno

razlagata. Tožnik trdi, da predstavlja sporna

nepremičnina njegovo izključno premoženje, ker ga je

dobil kot odmeno za odpoved dediščini po materi, toženka

pa je navajala, da ji je sedaj že pokojna tašča, s

plačilom kupnine in izgradnjo hiše, ki jo je sama

financirala, polovico obravnavane nepremičnine podarila.

Glede na pritožbena izvajanja je najprej povedati, da

predstavlja skupno premoženje zakoncev tisto premoženje,

ki ga v času trajanja zakonske zveze pridobita z delom

(drugi odstavek člena 51 Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih - ZZZDR). Ker ni spora o tem, da

obravnavane nepremičnine pravdni stranki nista pridobili

z delom v času trajanja njune zakonske zveze, je

pritrditi pritožbi, da ima obravnavana nepremičnina

naravo posebnega premoženja, katerega pa sta, po

pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, pravdni

stranki solastnici - vsaka do 1/2.

Pritožba namreč neuspešno graja prvostopenjski

zaključek, da je pokojna tožnikova mati toženki 1/2

obravnavane nepremičnine podarila. Dejstvo je, da je

toženki uspelo dokazati, da se je na željo pokojne

tožnikove matere takoj po sklenitvi prodajne pogodbe z

dne 11.12.1987 vknjižila v zemljiško kjnigo kot

solastnica do 1/2 obravnavane nepremičnine, za katero je

tožnikova mati v celoti poravnala kupnino. S taščo sta

se vedno dobro razumeli in slednja nikoli od tožnice ni

zahtevala vrnitve deleža na obravnavani nepremičnini.

Pritožba si zato zmotno razlaga, da je bila predmet

izročilne in darilne pogodbe z dne 07.11.1994, ki so jo

sklenili tožnikova mati, njegova sestra in on, ki očitno

predstavlja realizacijo predhodnih dogovorov med njimi,

tudi 1/2 obravnavane nepremičnine, ki je v toženkini

(so)lasti. Ob sklenitvi navedene pogodbe tožnikova mati

ni bila lastnica obravnavane nepremičnine, zato z njo,

kakor pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, ni mogla

razpolagati. Tako se določila IX. točke citirane pogodbe

z dne 07.11.1994, ki imajo po svoji vsebini značaj

sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju po drugem

odstavku 137. člena Zakona o dedovanju - ZD, ne nanašajo

na toženkino 1/2 obravnavane nepremičnine in tožnik

neutemeljeno trdi, da predstavlja tudi ta 1/2 njegovo

posebno premoženje, ker da je bil tudi s to nepremičnino

dedno odpravljen. Iz povedanega tudi sledi, da je

prvostopenjski zaključek o tem, da bi bila le tožnikova

mati legitimirana k razvezi darilne pogodbe in zahtevati

vrnitev podarjenega, pravilen.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo

in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima, ob

dejstvu neuspešne pritožbe, podlago v določbah prvega

odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154.

člena ZPP ter ob dejstvu odgovora na pritožbo, ki na

sprejeto odločitev ni imel vpliva, še na določbi prvega

odstavka 155. člena ZPP.