Supreme Court revokes lower court rulings on housing privatization sale refusal due to misapplication of transitional law.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia revoked the first and second instance judgments, ordering a retrial on the issue of selling a housing unit. The lower courts had dismissed the plaintiff's claim based on a transitional provision regarding the refusal to sell, while the plaintiff argued the building was not habitable and could not be completed. The court found the lower courts misapplied the law by relying on a transitional clause instead of the substantive privatization chapter and the eviction conditions under the Housing Relations Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o stanovanjskih razmerjih; Zakon o pravdnem postopku: The lower courts err when rejecting a sale request based solely on a transitional provision regarding lease refusal, failing to apply the substantive privatization chapter and relevant eviction conditions of the Housing Relations Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Pogoji, po katerih lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice odkupi stanovanje, so v stanovanjskem zakonu določeni v poglavju, ki se nanaša na privatizacijo stanovanj. Po 2.odst. 128.čl. lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je mogoče prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po zakonu o stanovanjskih razmerjih (ZSR - Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). V zvezi z lastnim praznim stanovanjem ali stanovanjsko hišo je prišel v poštev odpovedni razlog po 60.čl. ZSR, ki je moral obstajati ob uveljavitvi stanovanjskega zakona.
Ni mogoče šteti, da predstavlja prehodna določba 2.odst. 148.čl. samostojen razlog za zavrnitev prodaje stanovanja ne glede na določbe o privatizaciji stanovanj, kamor prodaja stanovanj spada.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka skleniti s tožnico prodajno pogodbo za stanovanje v R. Tožničino pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta šteli, da tožničin tožbeni zahtevek ni utemeljen glede na določbo 2.odst. 148.čl. stanovanjskega zakona, ker gradi tožnica stanovanjsko hišo. Tožnica je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. V obrazložitvi revizije navaja, da je tožničina gradnja v takem stanju, da je ni mogoče imenovati stanovanjska hiša, ki bi bila namenjena za trajno bivanje. Glede na sedanje ekonomsko stanje ni nobene možnosti, da bi hišo dokončali. Določba 148.čl. stanovanjskega zakona je bila napačno uporabljena.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.
Revizija je utemeljena.
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnitev zahtevka za prodajo stanovanja oprli na določbo 2.odst. 148.čl. stanovanjskega zakona in se zadovoljili z ugotovitvijo, da tožnica gradi stanovanjsko hišo. Pogoji, po katerih lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice odkupi stanovanje, so v stanovanjskem zakonu določeni v poglavju, ki se nanaša na privatizacijo stanovanj. Po 2.odst. 128.čl. lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je mogoče prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po zakonu o stanovanjskih razmerjih (ZSR - Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). V zvezi z lastnim praznim stanovanjem ali stanovanjsko hišo je prišel v poštev odpovedni razlog po 60.čl. ZSR, ki je moral obstajati ob uveljavitvi stanovanjskega zakona. Prazno stanovanje je moralo biti primerno za vse uporabnike. Izjemoma je bilo v 3.odst. cit. člena določeno, da je bilo mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje tudi, če družinska stanovanjska hiša ni bila dograjena, pa bi jo imetnik stanovanjske pravice lahko dogradil. V tem primeru je bil določen izpraznitveni rok, pri čemer sta bila upoštevana čas, v katerem je bilo mogoče stavbo dograditi, in premoženjske razmere imetnika. Določba 2.odst. 148.čl. stanovanjskega zakona, ki je v poglavju prehodnih določb, ureja primer, ko je mogoče izjemoma skleniti najemno pogodbo za določen čas. Čeprav se v zvezi s tem omenja odklonitev prodaje stanovanja, ni mogoče šteti, da predstavlja prehodna določba 2.odst. 148.čl. samostojen razlog za zavrnitev prodaje stanovanja ne glede na določbe o privatizaciji stanovanj, kamor prodaja stanovanj spada.
Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (2.odst. 395.čl. Zakona o pravdnem postopku). V nadaljevanju postopka bo potrebno na podlagi dejanskih ugotovitev o stanju tožničine hiše in premoženjskih razmerah družine v času uveljavitve stanovanjskega zakona presoditi, če so bili podani pogoji za zavrnitev zahtevane prodaje stanovanja po 2.odst. 128.čl. stanovanjskega zakona v zvezi s 60.čl.ZSR, od česar je odvisna utemeljenost tožničinega zahtevka.