Appeal dismissed; court upheld damages for pain, fear, and disfigurement under ZOR Article 200.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i zamudna sodba

sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prisojena odškodnina v višini 600.000,00 SIT za telesne

bolečine, ki so bile 3 dni hude, 7 dni srednje hude in

20 dni lažje, občasno lažje pa še trajajo ob vložitvi

tožbe (torej po 7 mesecih) in neugodnosti med

zdravljenjem (hospitalizacija, pregledi RTG snemanje,

repozicija nosnih kosti in pretina, imobilizacija nosu,

mirovanje doma), v višini 200.000,00 SIT za strah, ki je

bil v času dogodka zelo intenziven, v času zdravljenja

pa v obliki zaskrbljenosti in v višini 300.000,00 SIT za

skaženost, ker je nos ukrivljen v levo, zaradi česar mu

je nerodno, ker se tega ne da prikriti in duševno trpi,

je določeno v okviru, ki ga določajo cilji in smernice

odškodninsko pravnih norm, določenih v členu 200 Zakona

o obligacijskih razmerjih - ZOR in tudi skladno z višino

prisojenih odškodnin, ki so se za podobne škode

izoblikovale v sodni praksi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje

tožencu naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v

znesku 1,100.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 08.10.2002 do plačila.

Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje vlaga

pravočasno laično pritožbo toženec. Smiselno uveljavlja

pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja. Navaja, da se ne čuti krivega za

poškodbo, ki naj bi jo povzročil tožniku. Pritožbenega

predloga ne podaja.

Toženčeva odvetnica je po izteku pritožbenega roka

vložila "obrazložitev pritožbe, ki jo je vložil osebno

toženec".

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče "dopolnitve pritožbe", vložene po

izteku pritožbenega roka, ni upoštevalo, saj je

tožnikova laična pritožba vsebovala vse, kar mora po

določilu 335. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP

(podobno sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št.).

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek

338. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče izpodbijano

sodbo preizkusilo le v okviru po uradni dolžnosti

upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne

uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena

ZPP).

Tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP (30 dni) ni

odgovorila na tožbo. Sodišče prve stopnje je toženi

stranki pravilno vročilo tožbo v odgovor (1. točka

prvega odstavka 318. člena ZPP), v danem primeru pa tudi

ne gre za zahtevek iz tretjega odstavka 3. člena ZPP (2.

točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Utemeljenost

tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v

tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in

sicer je toženec 30.01.2001 tožnika telesno poškodoval,

ko ga je s pestjo udaril v predel obraza in mu prizadel

zlom nosnih kosti s premikom. Iz tako ugotovljenega

dejanskega stanja (toženec tožbenemu zahtevku ni

pravočasno oporekal, zato se šteje, da so tožnikove

trditve resnične) izhaja odgovornost toženca za

povzročeno nematerialno škodo tožniku.

Tožniku je nastala nematerialna škoda iz naslova

telesnih bolečin, strahu in skaženosti, kakor jo opisuje

v tožbi.

Prisojena odškodnina v višini 600.000,00 SIT za telesne

bolečine, ki so bile 3 dni hude, 7 dni srednje hude in

20 dni lažje, občasno lažje pa še trajajo ob vložitvi

tožbe (torej po 7 mesecih) in neugodnosti med

zdravljenjem (hospitalizacija, pregledi RTG snemanje,

repozicija nosnih kosti in pretina, imobilizacija nosu,

mirovanje doma), v višini 200.000,00 SIT za strah, ki je

bil v času dogodka zelo intenziven, v času zdravljenja

pa v obliki zaskrbljenosti in v višini 300.000,00 SIT za

skaženost, ker je nos ukrivljen v levo, zaradi česar mu

je nerodno, ker se tega ne da prikriti in duševno trpi,

je določeno v okviru, ki ga določajo cilji in smernice

odškodninsko pravnih norm, določenih v členu 200 Zakona

o obligacijskih razmerjih - ZOR in tudi skladno z višino

prisojenih odškodnin, ki so se za podobne škode

izoblikovale v sodni praksi.

Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, tudi niso

v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (4.

točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožnik je

predložil kazensko sodbo, s katero je bil toženec

obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe in

ambulantne kartone, iz katerih izhaja poškodba, kakor jo

je tožnik opisal v tožbi.

Toženec upoštevnih pritožbenih razlogov ni navedel,

pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi

ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na

katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena

ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve

stopnje.

Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.

Določbe ZOR so bile uporabljene v skladu z določilom

1060. člena Obligacijskega zakonika - OZ.