Appeal allowed: Compensation for non-property damage must be full regardless of insurance limits during hyperinflation.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba

r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v novo sojenje

sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za

končno odločbo.

[JEDRO]

V primeru izjemnih inflatornih gibanj pa zaradi padca

denarja določena zavarovalna vsota izgubi svoj namen, to

je pravično in celotno poplačilo odškodnine oškodovancem

pri pričakovnih prometnih nesrečah.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje

zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je

tožena stranka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko

škodo dolžna plačati 12,870.343,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe

dalje ter ji povrniti pravdne stroške. V odločbi o

pravdnih stroških pa je tožečo stranko zavezalo k

povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku

76.376,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva

izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožeča stranka

"zaradi vseh pritožbenih razlogov", s pritožbenim

predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba sicer nima prav, da je sodišče prve stopnje

zmotno presodilo, da tožnika nista poškodovala dve

vozili. Nasprotno, prvostopno sodišče je na podlagi

izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke,

katerega je še dodatno zaslišalo na glavni obravnavi,

pravilno ugotovilo, da je bil tožnik (oškodovanec) zadet

oziroma povožen z enim osebnim avtomobilom. Na podlagi

navedenega izvedenskega mnenja pa je prvostopno sodišče

tudi pravilno presodilo, da ni sprejeti kot pravilnega

zaključka iz medicinske dokumentacije (dr. med.), iz

katere izhaja, da je bil tožnik prevožen po dveh

avtomobilih. Sicer pa je navedeni sodni izvedenec

izvedensko mnenje izdelal ravno na podlagi medicinske

dokumentacije za tožnika in pregleda tožnika. Tako pa

tudi ni podana zatrjevana protispisnost in s tem

povezana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki

drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku -

ZPP, kot skuša prikazati pritožba.

Pritožba pa ima prav, da je prvostopno sodišče v zvezi z

izčrpanostjo zavarovalne vsote in s tem povezano zavezo

tožene stranke za plačilo odškodnine, zmotno uporabilo

materialno pravo. Prvostopno sodišče je na podlagi

ugotovitve, da je bila na podlagi poravnave z dne

10.06.1987 tožeči stranki izplačana celotna zavarovalna

vsota v višini 2,500.000,00 takratnih dinarjev in da

glede na uveljavljeno sodno prakso v času sklepanja

sodne poravnave zavarovalne vsote ni mogoče

valorizirati, presodilo, da je že z navedenim plačilom

(poravnava z dne 10.06.1987 za 2,500.000,00 takratnih

dinarjev) tožena stranka v celoti izpolnila svojo

obveznost napram tožeči stranki. Tako naziranje

prvostopnega sodišča pa je materialnopravno zmotno. V

obdobju sklepanja sodne poravnave, pa tudi že v času

škodnega dogodka, je bila v takratni državi SFRJ izjemna

inflacija. Pri obveznem zavarovanju v prometu je veljal

(enak kot danes) sistem omejenih zavarovalnih vsot. Te

pa so bile vedno določene tako, da so zadoščale za v

obstoječem prometu pričakovane škode, ki jih lahko

povzroči zavarovana vrsta motornega vozila. V predmetni

zadevi je neznani osebni avtomobil povozil tožnika kot

pešca, kar je povsem običajna in pričakovana nesreča v

prometu. Tako pa bi določena zavarovalna vsota, ob

normalnih denarnih gibanjih, morala zadostovati za

poplačilo celotne odškodnine, kar je tudi njen namen. V

primeru izjemnih inflatornih gibanj pa zaradi padca

denarja določena zavarovalna vsota izgubi svoj namen, to

je pravično in celotno poplačilo odškodnine oškodovancem

pri pričakovnih prometnih nesrečah. Zato je sodna praksa

(sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. z dne 24.02.2005)

sprejela stališče, da, v kolikor gre za v avtomobilskem

prometu pričakovano škodo, sodišče prisodi odškodnino ne

glede na zavarovalno vsoto v obveznem zavarovanju, ki je

veljala ob škodnem dogodku.

Tako pa se pokaže zgoraj navedeno pravno naziranje

prvostopnega sodišča zmotno in zato je pritožbeno

sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa

(355. člen ZPP).

V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo upoštevati

zgoraj navedeno sodno prakso v zvezi s prisojo

odškodnine ne glede na zavarovalno vsoto, ki je bila

določena v času hiperinflacije, ter o zadevi ponovno

odločiti. Pri tem pa bo moralo po potrebi tudi opraviti

valorizacijo že izplačane odškodnine v predmetni zadevi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s

tretjim odstavkom 165. člena ZPP.