Appeal dismissed; creditor entitled to costs even if debtor paid after lawsuit withdrawal under ZPP Art. 158(1).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment ordering the defendant to pay legal costs. The defendant argued the claim was satisfied, but the court held that under Article 158(1) of the Civil Procedure Act, a creditor is entitled to costs if the lawsuit is withdrawn immediately after the defendant fulfills the claim. Since the defendant paid the debt only after the lawsuit began, the creditor's right to costs remained valid regardless of who ultimately satisfied the obligation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 158(1) of the Civil Procedure Act; Article 274(1) of the Obligations Act: A creditor is entitled to legal costs upon immediate withdrawal of the lawsuit if the defendant has fulfilled the claim, regardless of whether a third party subsequently paid the debt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem stroškovnem delu
(točka II izreka) p o t r d i sklep sodišča prve
stopnje.
Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega
postopka.
[JEDRO]
Pri tem pa ni odločilno, ali je terjatev izpolnila
toženka ali tretja oseba, ker je v obravnavani zadevi
glede na sklenjeno kreditno pogodbo bila pasivno
legitimirana toženka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod
točko I izreka odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega
sodišča, opr. št. z dne 28.12.1999, zaradi umika tožbe
razveljavi v točki 1 in 3 izreka in se pravdni postopek
ustavi. V točki II izreka pa je toženo stranko zavezalo
k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku
29.670,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
15.09.2005 dalje.
Proti odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) se
pritožuje tožena stranka zaradi "vseh pritožbenih
razlogov", s pritožbenim predlogom na razveljavitev
izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka v
ugotovitev in zaključek prvostopnega sodišča, da je
predmetna pravda za tožečo stranko bila potrebna, ker
toženka svoje obveznosti, izvirajoče iz kreditne
pogodbe, ni izpolnila. Tožeči stranki, na katero je
terjatev iz kreditne pogodbe, sklenjene med toženko in
banko, prešla na podlagi same kreditne pogodbe (prvi
odstavek 274. člena Obligacijskega zakonika - OZ), pa je
toženka terjatev poravnala šele med postopkom. Po takih
pravilnih ugotovitvah pa je prvostopno sodišče svojo
odločitev o pravdnih stroških pravilno oprlo na določbo
prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku -
ZPP, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka, tudi v
primeru umika tožbe, upravičena do pravdnih stroškov, če
tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila
zahtevek.
Tako pa se pokaže smiselen očitek pritožbe, da tožeča
stranka ni upravičena do poplačila pravdnih stroškov,
kot neutemeljen. Pri tem pa ni odločilno, ali je
terjatev izpolnila toženka ali tretja oseba, ker je v
obravnavani zadevi glede na sklenjeno kreditno pogodbo
bila pasivno legitimirana toženka, kot tudi pravilno
zaključuje prvostopno sodišče.
V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da na tožeči strani
nastopa pravna oseba, ki ne obstaja, pa pritožbeno
sodišče le pripominja, da je tožeča stranka povsem
pravilno označena, pripis OE, Maribor, pa označuje le
enoto tožeče stranke, na katero se spor nanaša.
Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je
razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena
ZPP).
Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama
svoje stroške pritožbenega postopka.