Appeal dismissed; court cannot exempt sole trader from costs unless insolvent without endangering business.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče lahko oprosti podjetnika posameznika le plačila sodnih taks, in sicer samo za vloge iz 1. odst. 105.a čl. ZPP in še to le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila stroškov postopka (168.čl. ZPP) ter njen predlog za postavitev pooblaščenca za zastopanje po 170. čl. ZPP.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka in predlagala njegovo razveljavitev. Navaja, da ji je bil z odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. K 72/2005 z dne 21.6.2004 na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odrejen po uradni dolžnosti zagovornik, kar smiselno kaže na strankino slabo premoženjsko stanje. Že zato ugotovitev sodišča prve stopnje, v izpodbijanem sklepu, da ne izpolnjuje kriterijev za oprostitev plačila sodnih taks ni utemeljena. Premoženjsko stanje tožeče stranke se namreč po prejemu odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru ni v ničemer spremenilo. To pa tudi pomeni, da imajo sodišča v Sloveniji različne kriterije, saj je Okrožno sodišče v Mariboru ob uporabi istega Zakona o sodnih taksah tožečo stranko oprostilo plačila sodnih taks. Taka uporaba različnih kriterijev pa pomeni diskriminacijo strank v postopkih pred različnimi sodniki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da temelji odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne predlog tožeče stranke za oprostitev plačila stroškov postopka na določbi 5. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. št. 2/2004), po kateri lahko sodišče oprosti podjetnika posameznika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo le plačila sodnih taks, in sicer samo za vloge iz 1. odst. 105.a čl. ZPP in še to le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. To pa seveda najprej pomeni, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da lahko upravičenost do oprostitve plačila stroškov postopka tožeče stranke presoja le glede morebitne oprostitve plačila zgolj taks in še to le za vloge iz 1. odst.105 a čl. ZPP, ne pa tudi za ostale stroške, pravilna. Da pa tožeča stranka ne izpolnjuje v zakonu predpisanih pogojev niti za oprostitev plačila teh taks pa je sodišče ugotovilo po presoji predloženih listin. Ob ugotovitvi razmeroma visoke višine osnovnih sredstev in kapitala tožeče stranke je tako pravilno zaključilo, da zaradi plačila taks ne more biti ogrožena dejavnost tožeče stranke. Ker pa je ugotovilo, da tožeča stranka niti objektivno ne more biti popolnoma oproščena plačila stroškov postopka (2.odst.168.čl. ZPP) pa je tudi pravilna ugotovitev, da ji ni mogoče postaviti pooblaščenca po 170.čl. ZPP. V tem delu bi moralo sodišče predlog tožeče stranke celo zavreči (in ne zavrniti), saj se pooblaščenca po 170. čl. ZPP lahko postavi le v primeru, če je stranka popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, kar pa glede na že omenjeno določilo 6.odst. 168.čl. ZPP pri samostojnem podjetniku posamezniku niti ni mogoče.

Kar pa se tiče v pritožbi izrecno uveljavljene trditve, da je bil stranki, kot obdolžencu v kazenskem postopku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da ta trditev predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto po 1. odst. 337. čl. ZPP in je že zato kot taka neupoštevna. Ne glede na navedeno pa velja le v pojasnilo navesti, da tožeča stranka v tem primeru svojo trditev o diskriminatornem obravnavanju gradi na popolno napačnih predpostavkah. Kot je razvidno že iz samih pritožnikovih navedb, mu je bil zagovornik po uradni dolžnosti v kazenskem postopku postavljen iz razloga po 2. odst. 12. čl. Zakona o kazenskem postopku, ker je šlo za primer, ko je bila v kazenskem postopku obramba po zagovorniku obvezna, obdolženec pa si zagovornika sam ni vzel. Zato mu ga je moralo postaviti sodišče. To pa nima prav nikakršne povezave niti z Zakonom o sodnih taksah, na katerega se izrecno sklicuje, niti z določbami Zakona o pravdnem postopku, ki urejajo oprostitev plačila stroškov postopka oz. postavitev pooblaščenca za zastopanje v pravdnem postopku. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.