Appeal partially allowed: enforcement costs adjusted based on partial debt repayment and success rate.

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bilo odločeno o izvršilnih stroških po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v I., opr. št. Ig 96/00089 z dne 9.9.1996, v 3. točki izreka s p r e m e n i tako, da ostane sklep o izvršbi v veljavi za izvršilne stroške v znesku 6.350,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1996 do plačila, za preostale izvršilne stroške v znesku 44.455,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1996 dalje pa se sklep o izvršbi razveljavi; v preostalem delu, torej kolikor se nanaša na glavnico (1. točka izreka sklepa o izvršbi) in glede nadaljnjih stroškov postopka, pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v tem delu p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Upravičenost zahtevka za znesek 230.313,96 SIT s pripadajočimi procesnimi obrestmi od 25.4.1996 do plačila je tožena stranka pripoznala in ga tožeči stranki tudi poravnala. To pa pomeni, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka v svoji pritožbi, da je bil za ta znesek sklep o izvršbi upravičeno izdan, v posledici česar je v tem obsegu tožeča stranka tudi opravičena do temu ustreznega sorazmernega dela izvršilnih stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I., opr. št. Ig 96/00089 z dne 9.9.1996 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek 6.370,88 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.4.1996 do plačila in v 3. točki za izvršilne stroške v znesku 203,22 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1996 do plačila; v preostanku, to je za znesek 1.605.303,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.4.1996 dalje in za izvršilne stroške v znesku 50.601,78 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1996 dalje pa je izvršilni sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je tudi naložilo, da povrne toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 329.710,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2004 dalje do plačila, v roku 15-ih dni pod izvršbo.

Proti navedeni sodbi je tožeča stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala njeno spremembo oz. podrejeno razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno odločilo glede izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo, da je bila tožba delno umaknjena šele po izdaji sklepa o izvršbi, potem, ko je tožena stranka del dolgovanega zneska poravnala. To pa pomeni, da v tem delu ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil sklep o izvršbi upravičen zgolj za 0,4 %. Sicer pa bi po mnenju pritožbe za pravilen izračun zastaranih obresti moralo sodišče kot osnovo upoštevati celoten dolg iz naslova zapadlih kupnin od 30.4.1993 dalje in ne zgolj tistih, ki so zapadle od tedaj dalje. Izpodbijana sodba je zato nepravilna. Tožeča stranka je takšen izračun zamudnih obresti priložila vlogi z dne 25.11.1997, višina nespornih osnov pa izhaja iz vloge tožeče stranke z dne 6.9.2004.

Pritožba tožeče stranke je le delno utemeljena.

Po ugotovitvah pritožbenega sodišča ima prav pritožba le v tistem delu, ko napada odločitev sodišča prve stopnje glede višine po sklepu o izvršbi priznanih izvršilnih stroškov. V tem delu je namreč sodišče prve stopnje glede na uspeh tožeče stranke le tej priznalo zgolj 0,4 % zahtevanih stroškov, ki jih predstavlja znesek 203,22 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1996 do plačila. Pri tem pa res sploh ni upoštevalo, da je tožena stranka zoper sklep o izvršbi le delno ugovarjala, in sicer za znesek 1.611.674,00 SIT, medtem ko je upravičenost zahtevka za znesek 230.313,96 SIT s pripadajočimi procesnimi obrestmi od 25.4.1996 do plačila pripoznala in ga tožeči stranki tudi poravnala. To pa pomeni, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka v svoji pritožbi, da je bil za ta znesek sklep o izvršbi upravičeno izdan, v posledici česar je v tem obsegu tožeča stranka tudi opravičena do temu ustreznega sorazmernega dela izvršilnih stroškov. Ker pa to dejansko pomeni, da je v izvršilnem postopku tožeča stranka uspela z 12,5 % svojega zahtevka in ne le z 0,4% ji v tem obsegu gredo tudi izvršilni stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker pa to predstavlja znesek 6.350,00 SIT in ne znesek 203,22 SIT, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožeči stranki izvršilne stroške prisodilo v navedenem znesku s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Ker pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v ostalem sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer pa tudi ni zagrešilo nobene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je v preostalem delu pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo. V zvezi s tem pritožbeno sodišče le pripominja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno, glede na vtoževano terjatev tožeče stranke ter dejstvo, da sta na naroku dne 3.9.2002 pravdni stranki ugotovili, kaj je med njima nesporno ter pri tem tudi upoštevaje mnenje izvedenke, povsem pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati le še glavnico v višini 6.370,88 SIT in je zato v tem obsegu povsem pravilno vzdržalo sklep o izvršbi v veljavi, v preostalem delu pa ga razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče pa je glede stroškov pritožbe tudi odločilo, da te nosi tožeča stranka sama, saj s pritožbo glede glavne terjatve ni uspela.