Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep I Cpg 44/2005 ECLI:SI:VSKP:2005:I.CPG.44.2005 AI generated

Appeal dismissed; creditor lacks legal interest to continue proceedings after administrator acknowledged debt in bankruptcy.

Case Number VSK sklep I Cpg 44/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first instance court's decision to reject the enforcement action. The creditor had claimed a total debt, but the bankruptcy administrator acknowledged only the principal portion, while the remainder was disputed. Since the acknowledged portion was deemed established, the court ruled the creditor no longer had a legal interest to pursue the remaining disputed amount in separate proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 2. odst. 181. člen; Zakon o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL) 15. člen: When a bankruptcy administrator acknowledges a creditor's claim, the creditor loses the legal interest to continue enforcement proceedings regarding that established portion.

Keywords

AI generated
bankruptcy administrator acknowledged claim legal interest enforcement proceedings creditor appeal ZPPSL ZPP

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Terjatev je stečajni upravitelj tožene stranke na naroku za preizkus terjatev priznal, kar pomeni, da se terjatev šteje za ugotovljeno. V takem primeru pravnega interesa ni več, saj je terjatev že ugotovljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v S. opr. št. Ig 2001/00294 z dne 5.11.2001 razveljavilo tudi v točki 1 in 3 izreka in tožbo zavrglo, potem ko je ugotovilo, da je bila v stečajnem postopku zoper toženo stranko terjatev tožeče stranke za znesek 3.392.026,36 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.4.2004 dalje do plačila priznana, v preostalem delu za znesek 2.169.768,67 SIT, ki ga je stečajni upravitelj tožene stranke prerekal, pa tožeča stranka kljub temu, da je bila napotena na pravdo, ni predlagala, da se pravda nadaljuje tako, da se ugotovi obstoj prerekanega dela terjatve.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je upnik svojo terjatev v znesku 5.561.795,03 SIT prijavil stečajno maso. Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev dne 5.11.2004 prijavljeno terjatev le delno prerekal, tako da je upniku priznal le glavnico v višini 3.392.026,36 SIT, obresti v višini 2.169.768,67 SIT pa je prerekal. Glede na to, da se šteje terjatev za znesek 3.392.026,36 SIT za ugotovljeno, ker jo je stečajni upravitelj priznal, ni pa je prerekal nobeden izmed upnikov, ni bilo podlage, da je sodišče prve stopnje tudi glede te terjatve tožbo zavrglo in sklep o izvršbi razveljavilo. Tega niti dolžnik ni predlagal.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2. odst. 181. čl. v zvezi s 1. odst. 274. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Glede zneska 2.169.768,67 SIT, torej ko gre za terjatev, ki jo je stečajni upravitelj prerekal, je mogoče razumeti iz pritožbe tožeče stranke tako, da se v tej smeri niti ne pritožuje, glede na to, da kljub prerekanju ni v danem roku 15 dni vložila ustrezne tožbe oz. ni postavila ugotovitvenega zahtevka v pravdi, v kateri je prvotno tožila na dajatev.

Kar se tiče terjatve v znesku 3.392.026,36 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.4.2004 dalje do plačila pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da za nadaljevanje pravde glede tega zneska tožeča stranka res nima pravnega interesa. Terjatev je stečajni upravitelj tožene stranke v naroku za preizkus terjatev priznal, kar pomeni, da se terjatev šteje za ugotovljeno. To navaja tudi tožnik sam v pritožbi, meni pa, da s tem ni odpadel njegov pravni interes za pravdo. Sodišče prve stopnje pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno zaključilo, da v takem primeru pravnega interesa ni več, saj je terjatev že ugotovljena.

V stečajnem postopku pa bo tožeča stranka poplačana seveda do zneska, ki ga dopušča obseg stečajne mase, tako da za nadaljevanje pravdnega postopka glede te terjatve res ni več pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.