Appeal dismissed: In ex officio enforcement proceedings, the court decides on the executor's fee without sending it to the non-existent creditor.
Legislator summary
AI generatedThe appeal filed by the executor against the first-instance court's fee award was dismissed and the original decision confirmed. The executor argued that the court should have recognized a higher fee based on a report sent to the creditor, who failed to object within the legal timeframe. The court ruled that enforcement proceedings initiated ex officio are unilateral processes where the creditor does not participate as a party, meaning the fee calculation must be decided solely by the court without sending the bill to the creditor.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), člen 38.c; In ex officio enforcement proceedings, the court alone determines the executor's remuneration without sending the bill to the non-existent creditor, as the creditor does not participate as a party in such unilateral proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V izvršilnih postopkih, uvedenih po uradni dolžnosti, gre za tako imenovane enostranske izvršilne postopke, ki imajo specifične lastnosti in ki uporabo nekaterih določil ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začnejo po uradni dolžnosti in izpeljejo v celoti po uradni dolžnosti, brez sodelovanja upnika kot stranke v postopku. V tovrstnih postopkih je edina stranka dolžnik, upnika v izvršilnem procesnem smislu pa v takih postopkih ni. Tako tudi v predmetni zadevi, ko postopek teče po uradni dolžnosti, se obračun stroškov, ki ga naredi izvršitelj, ne pošlje upniku, kot to določa 38.c čl. ZIZ, ker upnika ni. O tem obračunu mora odločiti sodišče tako, kot je to storilo v predmetni zadevi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršitelju F.S. odmerilo stroške v višini 7.761,21 SIT.
Zoper ta sklep se je pritožil izvršitelj F.S. in v pritožbi navaja, da je sodišče priznalo izvršitelju plačilo za storitve le v višini 7.761,21 SIT, čeprav je izvršitelj izdal 04.10.2005 poročilo in delni obračun upniku v skladu z 38.c čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in obračunal svoje plačilo v znesku 11.785,54 SIT. Upnik je prejel poročilo in delni obračun 06.10.2005 in ni v zakonskem roku vložil zahtevo, da o obračunu odloči predmetno sodišče. Obračun tako velja za dokončnega. Glede na to pritožbenemu sodišču predlaga, da mu prizna plačilo za stroške za opravljeno delu v predmetni zadevi v višini 11.785,54 SIT.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu s pravno teorijo (Sudsko izvršilno pravo, Opči dio, avtorjev Triva-Belajac-Dika, paragraf 19/12-13 in 40/24-25) in sodno prakso (primerjaj sklep VS RS opr.št. III Ips 113/99 z dne 08.10.1999 in Sodnikov informator 1/99) gre v izvršilnih postopkih uvedenih po uradni dolžnosti za tako imenovane enostranske izvršilne postopke, ki imajo specifične lastnosti in ki uporabo nekaterih določil ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začnejo po uradni dolžnosti in izpeljejo v celoti po uradni dolžnosti, brez sodelovanja upnika kot stranke v postopku.
V tovrstnih postopkih je edina stranka dolžnik, upnika v izvršilnem procesnem smislu pa v takih postopkih ni. Tako tudi v predmetni zadevi, ko postopek teče po uradni dolžnosti, se obračun stroškov, ki ga naredi izvršitelj, ne pošlje upniku, kot to določa 38.c čl. ZIZ, ker upnika ni. O tem obračunu mora odločiti sodišče tako, kot je to storilo v predmetni zadevi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je izvršitelj sodišču predložil tri poročila in tri delne obračune za opravljene neuspele rubeže v treh izvršilnih zadevah, vodenih po uradni dolžnosti, kjer vedno nastopa dolžnik B.Č.
Iz teh poročil pa je razvidno, da je izvršitelj 26.09.2005 opravil rubež na dolžnikovem naslovu B.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tri različne izvršilne zadeve izvršitelj opravil le en rubež in je iz tega razloga upravičen do nagrade, za neuspel rubež (25% vrednosti storitve) in do povračila potnih stroškov le enkrat. Ker pa je sodišče za opravljeno storitev neuspelega rubeža in povračilo potnih stroškov izvršitelju že priznalo v izvršilni zadevi pod opr.št. I 2/652, teh stroškov v predmetni izvršilni zadevi upravičeno ni priznalo.
Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo izvršitelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).