Appeal dismissed because the appeal against the second-instance ruling did not terminate the pending litigation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by the plaintiffs against the second-instance court's rejection of their request. The plaintiffs argued that the lower court failed to resolve substantive issues regarding their capacity to act, yet the appellate court only ruled on the procedural standing of the specific court. The court held that since the second-instance decision merely addressed a procedural prerequisite without concluding the main dispute, the litigation remained pending, rendering the appeal inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZPP 400. odst. 1; ZPP 400. odst. 4: An appeal against a second-instance ruling is only admissible if that ruling conclusively terminates the litigation; if the ruling merely addresses a procedural prerequisite without resolving the substantive dispute, the litigation remains pending and the appeal is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revidenta sta vložila revizijo zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno končan postopek (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP) pa je le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala obstojnost ali visečnost pravde (litispendenca) v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker je sodišče druge stopnje odločalo zgolj o procesnopravni sposobnosti določene sodnice, da sodi v konkretnem sporu in kar je procesna predpostavka.
S pobijanim sklepom, s katerim je bila zavržena pritožba sedanjih revidentov zoper sklep predstojnika okrajnega sodišča (s katerim je izločitveno zahtevo M. K. zavrgel, V. K. pa zavrnil), spor, ki sta ga revidenta sprožila na sodišču, ni končan. O utemeljenosti (ali pa dovoljenosti) v njuni vlogi postavljenega zahtevka, bo moralo sodišče šele odločiti. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400.
člena v zvezi s 392. členom ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
V postopku, ki sta ga sprožila na Okrajnem sodišču v Mariboru M. K. in V. K. in v katerem sta predlagala izločitev sodnice, je predstojnik navedenega sodišča zahtevo M. K. zavrgel, zahtevo V. K. pa zavrnil. Sodišče druge stopnje pa je pritožbi obeh strank zoper sklep predstojnika okrajnega sodišča zavrglo kot nedovoljeni.
Zoper sklep sodišča druge stopnje sta M. in V. K. vložila revizijo, s katero sta uveljavljala kršitev določb 79., 87., 354., 355. in 356. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navajata, da ni bilo dokazano, da bi bila odvzeta opravilna sposobnost M. K. Center za socialno delo ali pa zakoniti zastopnik bi lahko opravljal pravdna dejanja za M. K. le toliko časa, dokler bi ona sama to dovoljevala. Pritožbo pa pritožbeno sodišče ne bi smelo zavreči, ker ni rešilo predmeta pritožbe. Stranki predlagata, da se sklep sodišča druge stopnje odpravi ter postopek dopolni tako, da se izvede dokaz s sodbo I P 1080/66 in Rnp 42/66. Ker vsa sporna vprašanja niso rešena, naj se reviziji ugodi in zaustavi 24 letno nepravilno ravnanje sodišč.
Revizija ni dovoljena.
Revidenta sta vložila revizijo zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno končan postopek (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP) pa je le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala obstojnost ali visečnost pravde (litispendenca) v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker je sodišče druge stopnje odločalo zgolj o procesnopravni sposobnosti določene sodnice, da sodi v konkretnem sporu in kar je procesna predpostavka.
S pobijanim sklepom, s katerim je bila zavržena pritožba sedanjih revidentov zoper sklep predstojnika okrajnega sodišča (s katerim je izločitveno zahtevo M. K. zavrgel, V. K. pa zavrnil), spor, ki sta ga revidenta sprožila na sodišču, ni končan. O utemeljenosti (ali pa dovoljenosti) v njuni vlogi postavljenega zahtevka, bo moralo sodišče šele odločiti. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400.
člena v zvezi s 392. členom ZPP). V skladu s tako odločitvijo se revizijsko sodišče tudi ni moglo spuščati v utemeljenost razlogov, ki sta jih stranki navajali v reviziji.