Appeal dismissed; oral agreement on brokerage valid without written form or signature by all parties.

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za pogodbo o posredovanju zakon ne zahteva pisnost, prav tako pa se tudi pravdni stranki nista dogovorili, da je oblika pogoj za veljavnost pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta toženca solidarno dolžna v roku 15-ih dni plačati tožeči stranki 870.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.09.2000 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožečo stranko je obvezalo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 4.975,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.12.2004 do plačila. Ugotovilo je, da je tožena stranka dolžna po pogodbi o posredovanju plačati provizijo v navedenem znesku za posredovanje pri prodaji stanovanjske hiše tožencev.

Zoper to sodbo sta se pritožila toženca in sodbo izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi ponovno zatrjujeta, da drugotožena stranka ni pasivno legitimirana v tej pravdi zato, ker pogodbe o posredovanju ni podpisala. V vsakdanjem poslovnem življenju je ob podpisu pogodbe navzočih več ljudi. Logično je, da se navzoči ljudje strinjajo s pogodbo ob katere podpisu so navzoči, vendar to še nikakor ne pomeni, da so zgolj s svojo navzočnostjo postali tudi stranke pogodbe. Strinjanje z vsebino pogodbenega razmerja med dvema drugima osebama tudi ni mogoče šteti za ustni pristop k pogodbi.

Česa drugega glede dejanskega stanja prvostopno sodišče ni ugotovilo. Ob takšnem položaju in ob pravilni uporabi je edina možna ugotovitev, da je stranka pogodbe le prvotožena stranka. V poslovnem svetu je tudi običajno, da sklene pogodbo o posredovanju z nepremičnino z večjimi različnimi posredniki. Izjema od tega je določba o ekskluzivi. Po logiki, ki jo je ubralo sodišče, bi v primeru, če bi toženec sklenil pogodbo o posredovanju z desetimi posredniki, kar je recimo v Ljubljani povsem običajno, bi bil dolžan plačati vsem desetim deset provizij.

Seveda le v primeru, če bi se pri vseh desetih pojavil isti kupec med sicer z večjim številom zainteresiranih kupcev. V konkretnem primeru bi bil zato toženec dolžan plačati dogovorjeno provizijo le v primeru, če bi pogodbo sklenil s kupcem in se na ta način izognil pogodbeni obveznosti s tožečo stranko. Temu pa nesporno ni bilo tako. Tožeča stranka pri svojem posredovanju ni uspela. Tožeča stranka je imela vso možnost v času pogajanj pristati na dogovor o znižanju provizije in bi bil v takšnem primeru tudi posel uspešno izpeljan.

Ker tožeča stranka na znižanje ni pristala, tožena pa nikakor ni želela dobiti manj kot 390.000 DEM, kar je bil že od vsega začetka njen cilj, je bilo posredovanje tožeče stranke neuspešno. Nesporno je bilo ugotovljeno, da je toženec plačal provizijo družbi M. d.o.o. in sporna odločitev sodišča pomeni, da je bil toženec dolžan plačati provizijo dvakrat. Če pa bi sklenil več pogodb z različnimi posredniki, pa celo tudi večkrat.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi ponovno izpostavlja, da drugotožena stranka v tej pravdi ni pasivno legitimirana, ker pogodbe o posredovanju ni podpisala, zato z njo pogodba ni bila sklenjena. Takšno razlogovanje ne drži. Kajti le v primeru, kadar je treba pogodbo skleniti pisno, je sklenjena takrat, ko jo podpišejo vse stranke (1.odst. 72.čl. Zakona o obligacijskem razmerju - ZOR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1060.čl. Obligacijskega zakonika - OZ). Za pogodbo o posredovanju zakon ne zahteva pisnost, prav tako pa se tudi pravdni stranki nista dogovorili, da je oblika pogoj za veljavnost pogodbe (1.odst. 69.čl.

ZOR). V primeru, ko za veljavno sklenitev pogodbe ni potrebna pismenost, je pogodba sklenjena, ko sta se stranki sporazumeli o vseh bistvenih sestavinah (26.čl. ZOR). Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ugotovilo, da je drugotožena stranka sklenila pogodbo o posredovanju, kajti tudi ta je soglašala z vsemi bistvenimi sestavinami pogodbe. Tožeča stranka je tudi svojo obveznost po pogodbi o posredovanju izpolnila, saj je našla kupca, s katerim je tožena stranka sklenila pogodbo o prodaji stanovanjske hiše za kupnino 390.000 DEM. Tožeča stranka je zato po sklenjeni pogodbi o posredovanju upravičena do provizije, kajti pogodbena obveznost tožene stranke ustreza tudi določbam 813.čl.

ZOR. Da je tožena stranka sklenila pogodbo o posredovanju tudi z družbo M. d.o.o. in da je toženec plačal provizijo tudi tej družbi, pa na pogodbeno obveznost med tožečo in toženo stranko ne vpliva. Ker je pritožba tožene stranke neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).