Court rejects appeal; unpaid first court fee requires full payment of second court fee under ZST.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's order for a court fee of 77,078.00 SIT. The appellant argued that the fee obligation for the first judgment had expired, and since that judgment was later annulled, no fee should be due for the second judgment. The court ruled that the fee obligation for the second judgment arose on its date, not the first, and because the first fee was never paid, the appellant must pay the full amount for the second judgment. Consequently, the court held that the appellant's claim to avoid payment based on the expiration of the first fee was legally unfounded.
Legislator headnote
AI generated33.čl. Zakona o sodnih taksah; Po tem členu se le taksa, ki je bila plačana za prvo odločbo, šteje v taksno obveznost za novo odločbo, zato če prva taksa ni plačana, dolguje stranka celotno takso za drugo sodbo.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Stališče, da takse za drugo sodbo ni mogoče terjati, ker je zastarala taksna obveznost za prvo (kasneje razveljavljeno) sodbo, je napačno. Ker v obravnavanem primeru taksa za prvo sodbo sploh ni bila plačana, dolguje tožeča stranka celotno sodno takso za drugo sodbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odmerilo tožeči stranki sodno takso za sodbo na znesek 77.078,00 SIT (4.534 točk).
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je pravda najprej tekla pod opr.št. P 510/95 in bila dne 15.12.1999 izdana prva sodba v zadevi. Skupaj z njenim pisnim odpravkom je bil tožeči stranki vročen tudi opomin za plačilo sodne takse za sodbo. Ta opomin je tožeča stranka sodišču vrnila, ker ni bilo nikakršnega razloga za plačilo opominske takse, ki je bila tudi terjana. Kljub temu sodišče naloga za plačilo sodne takse vse do konca leta 2003 tožeči stranki ni poslalo. Pravica zahtevati plačilo sodne takse za to sodbo je zato zastarala. Zatem je po razveljavitvi prve sodbe sodišče ponovno izdalo drugo sodbo v zadevi in tožeči stranki poslalo nalog za plačilo sodne takse. Izpodbijani sklep se nanaša prav na to takso. Tožeča stranka je dolžna plačati sodno takso za sodbo samo enkrat. V zvezi s sodbo z dne 28.03.2002 obveznost plačati sodno takso sploh ni nastala, temveč je nastala le z izdajo prve sodbe, to je 03.11.1999. Pravica zahtevati plačilo sodne takse za to sodbo pa je zastarala in je ni več možno terjati.
Pritožba ni utemeljena.
Taksna obveznost za sodbo nastane ob zaključku glavne obravnave. V obravnavanem primeru, ko je sodišče odmerilo sodno takso za sodbo z dne 28.03.2002, je torej nastala taksna obveznost s tem datumom. Pravica zahtevati plačilo sodne takse za sodbo res zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Prav zato pa za sodbo z dne 28.03.2002 do 19.04.2004, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, taksna obveznost še ni zastarala. Stališče pritožbe, da takse za drugo sodbo ni mogoče terjati, ker je zastarala taksna obveznost za prvo (kasneje razveljavljeno) sodbo, je napačno. Po 33.čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) se namreč le taksa, ki je bila plačana za prvo odločbo, všteje v taksno obveznost za novo odločbo. Ker v obravnavanem primeru taksa za prvo sodbo sploh ni bila plačana, dolguje tožeča stranka celotno sodno takso za drugo sodbo.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).