Appeal dismissed; insurance contract validity depends on whether risk occurred before contract signing time.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru je pomembno, kot pravilno ugotavlja tudi

sodišče prve stopnje, ali je zavarovalni primer že nastal do 12:30

7.1.2000, ko je bila sklenjena sporna zavarovalna pogodba.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo 842.159,00

SIT spp.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča

stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve

določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in

zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu

sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo

razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču

predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni pomembno, ali je tožeča stranka vedela, da

je zavarovalni primer že nastal, ko je dne 7.1.2000 sklepala sporno

zavarovalno pogodbo. Tožena stranka se namreč ni upirala plačilu -

izpolnitvi svoje obveznosti iz sklenjene zavarovalne pogodbe s

trditvami o dejstvih, ki tvorijo abstraktni dejanski stan 3. odstavka

898. člena ZOR. Pa tudi iz priložene police (v prilogi B1) ni

razvidno, da bi šlo za situacijo, ki jo ureja 3. odstavek 898. člena

ZOR.

Pač pa je v obravnavanem primeru pomembno, kot pravilno ugotavlja

tudi sodišče prve stopnje, ali je zavarovalni primer že nastal do

12:30 7.1.2000, ko je bila sklenjena sporna zavarovalna pogodba (2.

odstavek 898. člena ZOR; primerjaj s tem v zvezi zapisnik o izpovedbi

prokurista tožeče stranke A.A., l. št. 43). O tem, kdaj je

zavarovalni primer nastal, to je kdaj je prišlo do kraje tovornega

vozila s prikolico, nista izpovedovala ne direktor tožeče stranke

B.B. ne prokurist tožeče stranke A.A.. S.S. in A.A. sta izpovedovala

le o času, ko sta za krajo tovornega vozila izvedela.

Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja,

da je bil tovornjak s prikolico s parkirišča odpeljan ponoči. Prav

tako iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje

sledi, da je ob 18-ih dne 7.1.2000 krajo tovornega vozila s prikolico

prijavil direktor tožeče stranke. Čim pa je tako, je do kraje lahko

prišlo le v noči s 6. 1. na 7.1.2000. Dne 7.1.2000 ob 18-ih je namreč

direktor tožeče stranke že prijavil tatvino.

Pritožbeno sodišče doslej razloženemu dodaja dvoje. Prvič, tožeča

stranka ni ponudila nobenih konkretnih nasprotnih trditev k trditvam

tožene stranke o času nastanka spornega zavarovalnega primera. In

drugič, v tožbeni naraciji je tožeča stranka navajala (le), da je do

zavarovalnega primera prišlo 7.1.2000, čeprav je bila sporna

zavarovalna pogodba sklenjena 7.1.2000 ob 12:30. Tožeča stranka se ni

sklicevala na morebiten dogovor iz 3. odstavka 898. člena ZOR. Tako

se tožbene trditve o obstoju obveznosti izpolnitve po sporni

zavarovalni pogodbi izkažejo kot premalo konkretne, upoštevaje pri

tem 1. in 2. odstavek 898. člena ZOR.

Glede na obrazloženo ne držijo pritožbene trditve, češ da ni znano,

kdaj je bilo vozilo odtujeno. Natančna ura kraje morda res ni znana.

A za pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 898. člena ZOR)

to tudi ni potrebno.

Prav tako ne držijo pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni

navedlo podlage za svojo odločitev. Sodišče prve stopnje se je namreč

sklicevalo na 898. člen ZOR, in v razlogih zapisalo, da je sporna

zavarovalna pogodba nična. Katera dejstva so pravno relevantna za

pravilno uporabo 2. odstavka 898. člena ZOR, je pritožbeno sodišče

obrazložilo že uvodoma. Prav ta dejstva pa je prvostopenjsko sodišče

tudi ugotovilo. Zato je popolno ugotovilo dejansko stanje,

izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi

materialnopravno pravilna.

Okoliščine sklepanja sporne zavarovalne pogodbe ob obrazloženem

izzvenijo kot nepomembne. Zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s

tistimi pritožbenimi trditvami, ki izpodbijajo dejanske ugotovitve

sodišča prve stopnje o le-teh. Iz istega razloga tudi ne morejo biti

pomembni k pritožbi predloženi dokazi.

Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani

niti tisti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti (prim. 2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče

odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku

165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.