Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 453/92 ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.453.92 AI generated

Appeal dismissed because the disputed amount did not exceed the statutory threshold for appeal permission.

Case Number Sklep II Ips 453/92
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the defendant against a final judgment ordering the installation of a rainwater drainage gutter. The defendant argued for a retrial based on the misapplication of material law, but the court found no merit in this claim. The appeal was rejected because the value of the disputed subject matter, stated as 1,000 dinars, did not exceed the 8,000 dinar threshold required for an appeal to be permitted under the Civil Procedure Act at the time of filing.

Legislator headnote

AI generated

Article 382/2 of the Civil Procedure Act; Article 392 of the Civil Procedure Act: In property disputes with non-monetary claims where the disputed value does not exceed the statutory threshold at the time of filing, an appeal is not permitted and must be dismissed.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act appeal permission threshold disputed value limit non-monetary claim dismissal of appeal statutory threshold property dispute

Cited Legislation

AI generated
Article 382/2 of the Civil Procedure Act
Article 392 of the Civil Procedure Act
Article 40/2 of the Civil Procedure Act
Article 35/1 of the Civil Procedure Act
Article 4/1 of the Constitutional Act on the Implementation of the Fundamental Constitutional Charter
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V tožbi navedena vrednost spornega predmeta 1.000,00 din (sedaj SIT) ne presega zneska 8.000,00 din (sedaj SIT), ki je bil v času vložitve tožbe po členu 382/2 ZPP predpisan kot mejni znesek za dovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo naložilo toženi stranki, da mora priključiti žleb za odvajanje meteorne vode s strehe stanovanjske hiše tožeče stranke v skupno odtočno cev, ki je montirana na južni strani stanovanjske hiše tožene stranke. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo zahtevka ali pa razveljavitev sodb obeh stopenj in novo sojenje na prvi stopnji.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je uporabilo določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku, Ur.l. SFRJ 4/77-27/90 v zvezi z 10. členom zakona št. 2515, Ur.l. RS 55/92) v skladu z določbo člena 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS 1/91-I).

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bilo odločeno v premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (člen 382/2 ZPP). V takšnih sporih ni revizije, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (člen 40/2 in 35/1 ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije (kolikor gre za spor, ki se je začel po 26.11.1982). Tožba v tej pravdi je bila vložena 25.9.1991. Tožeča stranka je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 1.000,00 din (sedaj SIT). Sodišče do trenutka iz člena 40/3 ZPP (niti pozneje) ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije znašala 8.000,00 din (novela ZPP20/90). V tožbi navedena vrednost 1.000,00 din te vrednosti ni presegala.

Po povedanem se je izkazalo, da revizija ni dovoljena in da jo je zato treba zavreči na podlagi določbe člena 392 ZPP. O stroških revizijskega postopka ni bilo treba odločati, ker odgovora na revizijo ni bilo.