Appeal allowed; bankruptcy court must assess costs after receiving debtor's statement before setting advance payment.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court ordered an advance payment of 300,000 SIT without first notifying the debtor, which the appellate court found procedurally flawed. The debtor argued that cost estimates depend on their response to the bankruptcy petition, making the initial advance payment unjustified. The court ruled that the bankruptcy senate must receive the debtor's statement before assessing necessary costs, thereby invalidating the premature advance payment order and remanding the case.
Legislator headnote
AI generatedZPP 338. člen; ZPPSL 92. odst. 1, 93. odst. 1: The bankruptcy senate must notify the debtor and receive their statement before assessing costs for the commencement of the bankruptcy proceedings and determining the required advance payment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Šele po prejemu dolžnikove izjave lahko stečjani senat oceni, kateri
stroški bodo potrebni do začetka stečajnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje predlagatelju
stečajnega postopka naložilo, da založi predujem za kritje stroškov
do začetka stečajnega postopka v znesku 300.000,00 SIT, v roku 8 dni
na žiro račun sodišča.
Zoper sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo iz vseh
pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP s predlogom, da Višje sodišče
izpodbijani sklep spremeni oz. razveljavi in vrne zadevo sodišču prve
stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je sodišče prve stopnje z
določitvijo predujma za stroške objave sklepa o začetku stečajnega
postopka in za stroške prve faze izvedbe stečajnega postopka v
odmerjeni višini 300.000,00 SIT, ravnalo v nasprotju z določilom
prvega odstavka 93. člena ZPPSL. V skladu s citiranim določilom
zakona je predlagatelj namreč dolžan dati predujem le za kritje
stroškov do začetka stečajnega senata in v tem materialnopravnem
okviru jih je stečajni senat tudi upravičen določiti. O tem, kateri
stroški bodo nastali do začetka stečajnega postopka, odloči stečajni
senat v vsakem konkretnem primeru posebej. Višina stroškov do začetka
stečajnega postopka je v primeru, ko predlaga stečaj nad dolžnikom
njegov upnik, kot je v konkretnem primeru, odvisna med drugim tudi od
eventuelnih ugovorov dolžnika glede obstoja zatrjevanega stečajnega
razloga. Zato je potrebno praviloma pred določitvijo predujma za
kritje stroškov do začetka stečajnega postopka, drugopis upnikovega
predloga vročati dolžniku v izjavo (primerjaj z določilom prvega
odstavka 92. člena ZPPSL). Šele po prejemu dolžnikove izjave lahko
stečajni senat oceni, kateri stroški bodo potrebni do začetka
stečajnega postopka. K izvedbi postopka po takem vrstnem redu
napotuje tudi uvrstitev določila o založitvi predujma (93. člen) za
92. členom, ki nalaga predsedniku stečajnega senata, da vroči
drugopis predloga dolžniku in presodi, katera dejanja bodo še
potrebna za oceno ali je podan stečajni razlog. V zvezi s temi
dejanji pa lahko nastanejo do začetka stečajnega postopka dodatni
stroški.
Iz podatkov predloženega spisa je razvidno, da je stečajni senat
upniku določil predujem še predno je vročal predlog dolžniku. Pri tem
je brez ustrezne dejanske in materialne podlage z določitvijo
predujma tudi za stroške izvedbe prve faze stečajnega postopka tudi
smiselno (preuranjeno) ocenil, da bo potrebno stečajni postopek
začeti in tudi izvesti.
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje
glede opravil, ki bodo potrebna do odločitve o eventuelnem začetku in
izvedbi stečajnega postopka, nepopolno ugotovljeno (355. člen ZPP v
zvezi s 15. členom ZPPSL). Zato pritožbeno sodišče tudi ne more
pritrditi pritožniku, da bi bil primeren predujem za kritje stroškov
do začetka stečajnega postopka v konkretnem primeru od 20.000,00 SIT
do 40.000,00 SIT.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani
sklep o predujmu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v
nov postopek (3. točka 366. člena ZPP
v zvezi s 15. členom ZPPSL).