Appeal dismissed; debt arising before and after bankruptcy cannot be offset under ZPPSL.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je oživela terjatev nastala pred dnevom začetka stečajnega

postopka, terjatev nasprotne stranke pa po začetku stečajnega

postopka, niso izpolnjeni pogoji zakonskega pobotanja v skladu z

drugim odstavkom 117. člena ZPPSL, niti ju ni mogoče pobotati v

skladu s 119. členom ZPPSL.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo

dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 2004/00367 z dne

26.11.2004; zavrnilo je dolžnikov predlog za odlog izvršbe in

dolžniku naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini

89.410,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil, uveljavljal je

pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom pritožbenemu

sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in

vrne zadevo v ponovno odločanje oziroma o njem odloči v pravdnem

postopku. Priglasil je pritožbene stroške.

Upnik je na pritožbo odgovoril s predlogom pritožbenemu sodišče, da

jo zavrne, prvostopni sklep potrdi in dolžniku naloži v plačilo

upnikove stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno

zavrnilo dolžnikov ugovor, s katerim je zatrjeval, da je upnikova

terjatev prenehala in s tem uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke

55. člena ZIZ. Pravilno je namreč ocenilo, da dolžnik ni predložil

dokazov o prenehanju terjatve. Tudi v pritožbi predložen dogovor z

dne 11.3.2004 med dolžnikom in stečajnim upraviteljem upnika (B5) ne

potrjuje zatrjevanega dejstva, da je upnikova terjatev z izpolnitvijo

dolžnikove zaveze, da umakne prijavljeno terjatev v stečajnem

postopku, ki se vodi zoper upnika, prenehala. Dogovor z dne 11.3.2004

namreč vsebuje tudi zavezo, da bo dolžnik terjatev po pravnomočni

sodbi Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Pg 10/2002 z dne

29.12.2003, ki znaša na dan 11.3.2004 4.500.000,00 SIT, poravnal do

30.9.2004, vključno s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi (2.

točka dogovora) in določilo, da se bo do preteka tega roka stečajni

upravitelj vzdržal izvršilnih dejanj v zvezi s sodbo (3. točka

izreka). Tako kot dogovor glasi, ne dopušča ponujene dolžnikove

razlage, da obveznosti po pravnomočni sodbi, na podlagi katere je

upnik v konkretni obravnavani zadevi vložil predlog za izvršbo dne

12.11.2004, ne obstoji več. Zato po oceni pritožbenega sodišča ni

utemeljen uveljavljani pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega

stanja.

Pritožnik pa se neutemeljeno sklicuje tudi na zmotno uporabo

materialnega prava, ki jo utemeljuje z zakonskim pobotom medsebojnih

terjatev na podlagi 117. člena ZPPSL. Upnikova terjatev, ki jo

izterjuje v tem izvršilnem postopku, je nastala z dnem, ko je sodišče

izdalo sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za izpodbijanje

dolžnikovih pravnih dejanj in naložilo dolžniku kot toženi stranki,

da vrne v stečajno maso premoženjske koristi, ki jih je pridobil

zaradi izpodbitega pravnega dejanja (130. člen ZPPSL. V konkretnem

primeru je bila posledica izpodbitega pravnega dejanja oživitev

terjatve, ki je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala. Ker je

oživela terjatev nastala pred dnevom začetka stečajnega postopka,

terjatev nasprotne stranke pa po začetku stečajnega postopka, niso

izpolnjeni pogoji zakonskega pobotanja v skladu z drugim odstavkom

117. člena ZPPSL, niti ju ni mogoče pobotati v skladu s 119. členom

ZPPSL). Do eventelnega pobota pa bi lahko prišlo le, če bi plačilo po

pravnomočni sodbi zapadlo hkrati s plačilom po pravnomočnem sklepu o

glavni razdelitvi iz stečajne mase

(166. člen ZPPSL) in sicer le do višine terjatve, ki bi jo bil

stečajni upravitelj dolžan izplačati upniku, ne pa do višine v celoti

prijavljene in priznane terjatve. Dolžnik v tem izvršilnem postopku

pa ni podal trditev, da naj bi bil upravičen pobotati svojo terjatev,

ki naj bi izhajala iz pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi

stečajne mase

s terjatvijo upnika na podlagi pravnomočne sodbe. Tega pa ne potrjuje

niti izjava o umiku prijavljene terjatve, ki je oživela zaradi

izpodbitega pravnega dejanja (B6). S tem pa se izkaže, da so

uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še iz razlogov,

na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je ugotovilo, da sodišče prve

stopnje ni storilo kršitev določb postopka; pri odločitvi o zavrnitvi

predloga za odlog izvršbe pa je tudi pravilno uporabilo materialno

pravo. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep

potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker pritožnik s pritožbo ni

uspel, je dolžan sam nositi svoje pritožbene stroške; stroškov

odgovora na pritožbo pa mu pritožbeno sodišče ni naložilo zato, ker

se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe zakona o

odgovoru na pritožbo (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zaradi

česar so stroški za odgovor na pritožbo nepotrebni stroški (prvi

odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP, oba pa v zvezi s

15. členom ZIZ).