Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1148/2003 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.1148.2003 AI generated

Appeal allowed; appeal court quashed default judgment due to lack of reasoning violating right to legal remedy.

Case Number VSL sklep I Cpg 1148/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appeal, quashing the first-instance default judgment and remanding the case for a new trial. The appellant argued for a retrial based on procedural violations and misapplication of law, while the respondent did not respond to the appeal. The court ruled that the default judgment failed to explain the legal basis for its decision, thereby depriving the appellant of the right to an effective legal remedy under the Constitution.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 338. člen 2. odstavek; 339. člen 2. odstavek 14. točka; 354. člen 1. odstavek: A default judgment must explicitly state the legal grounds for the decision; failure to do so constitutes a fundamental procedural violation and warrants revocation to preserve the right to legal remedy.

Keywords

AI generated
default judgment procedural violation legal remedy misapplication of law quashing of judgment remand for retrial constitutional right

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 318. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 324. člen 5. odstavek
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 338. člen 2. odstavek
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen 2. odstavek 14. točka
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 354. člen 1. odstavek
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 165. člen 3. odstavek
Ustava Republike Slovenije 25. člen

Cited Case Law

AI generated
Ustavno sodišče Republike Slovenije, odločba opr. št. Up-201/01-23, z dne 6.11.2003
Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sklep opr. št. II Ips 295/2003, z dne 9.12.2004
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pritožbeni razlogi, iz katerih se lahko izpodbija zamudna sodba, so

omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno

uporabo materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Da pa bi stranka lahko uspešno uveljavljala pritožbeni razlog

pravilne uporabe materialnega prava, mora iz obrazložitve zamudne

sodbe razbrati, na katera pravno relevantna dejstva, ki jih je

sodišče povzelo iz tožbenih navedb, je oprlo svojo odločitev in

katero pravno normo je pri tem uporabilo. V kolikor iz obrazložitve

zamudne sodbe ti razlogi niso razvidni, je s tem strankam odvzeta

možnost učinkovitega uveljavljanja navedenega pritožbenega razloga, s

čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva (25. člen

Ustave).

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi

stranki naložilo plačilo 620.533,65 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 15.12.1992 do plačila.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka zaradi

bistvenih kršitev postopka ter zmotne uporabe materialnega prava ter

pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako,

da tožbo zavrže, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo

vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pogoje za izdajo zamudne sodbe ureja Zakon o pravdnem postopku (ZPP)

v 318. členu. V skladu s petim odstavkom 324. člena ZPP mora sodišče

v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, ki upravičujejo tako

sodbo. Pritožbeni razlogi, iz katerih se lahko izpodbija zamudna

sodba, so omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in

zmotno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Zamudne sodbe torej ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišču dejanskega stanja

ni potrebno ugotavljati, ker vzame kot podlago za izdajo zamudne

sodbe dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, saj se pasivnost

toženca na vročeno tožbo ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih

navedb (načelo afirmativne litiskontestacije). Da pa bi stranka lahko

uspešno uveljavljala pritožbeni razlog pravilne uporabe materialnega

prava, mora iz obrazložitve zamudne sodbe razbrati, na katera pravno

relevantna dejstva, ki jih je sodišče povzelo iz tožbenih navedb, je

oprlo svojo odločitev in katero pravno normo je pri tem uporabilo. V

kolikor iz obrazložitve zamudne sodbe ti razlogi niso razvidni, je s

tem strankam odvzeta možnost učinkovitega uveljavljanja navedenega

pritožbenega razloga, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega

sredstva (25. člen Ustave).

Izpodbijana sodba navedenega kriterija ne izpolnjuje, saj razen

sklicevanja na določbo 318. člena ZPP ne podaja razlogov, na katerih

temelji odločitev prvostopnega sodišča o utemeljenosti tožbenega

zahtevka. Iz navedenega razloga izpodbijane sodbe ni mogoče

materialnopravno preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena

kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s

tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP (glej

tudi odločbo Ustavnega sodišča opr. št. Up-201/01-23, z dne 6.11.2003

in sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 295/2003, z dne

9.12.2004). Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da ugotovljene

pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti v pritožbenem postopku tako, da

bi pritožbeno sodišče samo izvršilo materialnopravni preizkus trditev

tožeče stranke v tožbi, saj bi s tem nezadovoljna stranka, ki bi šele

iz drugostopenjske sodbe izvedela za razloge, ki jih je upoštevalo

sodišče za svojo odločitev, s čimer bi izgubila možnost do pritožbe

kot rednega pravnega sredstva. Gre torej za kršitev po 14. točki

drugega odstavka 339. člena ZPP, s čimer je podan razveljavitveni

razlog po prvem odstavku 354. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165.

člena ZPP.